Analitik: Ta vladna garnitura na čelu s kadri iz SDS najbolj prisega na obračunavanje z nasprotniki

"Če bi sodili po odzivu opozicijskih strank in dela javnosti, je koalicija v zelo slabi kondiciji, če bi sodili po izraženih stališčih vodilnih predstavnikov koalicije, v izjemni. Resnica je navadno nekje vmes," je za STA ugotavljal Zorko.

Očitki in afere koalicijo kvečjemu utrjujejo

Afere in očitki, vsaj tako se zdi, koalicijo po Zorkovem mnenju kvečjemu utrjujejo. "Drugo vprašanje pa je, koliko je načet njen ugled in zaupanje javnosti, tu je trend bolj negativen. A tudi to je slej ko prej le še en razlog, ki to koalicijo utrjuje, in ne nasprotno," je prepričan.

Koalicija ima sicer pred sabo veliko nalog. Za jesen napoveduje projekte na področju zdravstva in demografije, čakata jo rebalans proračuna in proračun za prihodnji dve leti ter tudi priprava projektov za črpanje evropskega denarja.

"To lahko razumemo kot priložnosti te vlade, da po koncu mandata pokaže na rezultate, ne glede na to, kakšnih očitkov je deležna, predvsem zavoljo javnega komuniciranja predstavnikov SDS s predsednikom Janezom Janšo na čelu," meni Zorko.

"Koalicija ima trdno večino, doslej je izpeljala vse zastavljene projekte, opozicija je v konkretni manjšini in niti ne vedno enotna - to vlado lahko torej onemogoči le koalicija sama," je prepričan analitik. Trenutno se mu razpad koalicije ne zdi realna možnost, saj ni v interesu nobene od partneric. Te po njegovih navedbah živijo v nekakšni miroljubni koeksistenci vzajemne odvisnosti in to koalicijo drži močno skupaj.

"Ravno ta vzajemna odvisnost je hkrati neke vrste varovalo, ki preprečuje enostransko uveljavljanje volje največje stranke. Govoriti o orbanizaciji Slovenije je res nekoliko pretirano, vse dokler ne bomo imeli v Sloveniji stranke, ki bi na volitvah sama osvojila parlamentarno ali celo ustavno večino. To pa se, upam si trditi, ne bo zgodilo, Slovenija ni niti Srbija niti Madžarska ali Poljska," je še prepričan Zorko.

Če se sile v DZ ne bodo spremenile, bo koalicija vzdržala skoraj do konca mandata

Tudi politični analitik Maksuti je za STA ocenil, da je koalicija stabilna ter so vsi očitki opozicije, da dve stranki ne sodita v desno vlado, padli v vodo. SMC in DeSUS sta sprejeli svojo vlogo, "čeprav z zelo negativno popotnico za naslednje volitve".

"Vlada bo stabilna, dokler se ne bodo pokazali kakšni novi interesi oz. dokler bodo vsi akterji v koaliciji zadovoljni do te mere, da bodo presodili, da se jim vlade ne izplača rušiti ali prekinjati mandata," je ugotavljal Maksuti.

Tako bo še nekaj časa, razen če bi prišlo do kakšnih prebegov ali strankarskih anomalij, če bi se katera poslanska skupina prelevila v nekaj drugega oz. razpadla. A če bodo sile v DZ ostale takšne kot zdaj, bo ta koalicija vzdržala skoraj do konca mandata, ocenjuje.

Po Maksutijevih navedbah se je SMC konsolidirala, na večji preizkušnji pa je DeSUS zaradi trenutnih trenj med vodstvom in lokalno mrežo. A dvomi, da bi to lahko zamajalo zaupanje organov stranke predsednici Aleksandri Pivec.

Zorko ugotavlja, da sta SMC in DeSUS na udaru javnosti že od samih pogovorov za to koalicijo, prvi v seriji protestov je bil še preden sta sploh vstopili v vlado. Poslanci so bili pod močnim pritiskom, "nekatere poteze so mejile na družbeni linč. Od takrat dalje se zdi, da pritiski ne pojenjajo, tako kot tudi protesti ne".

"Če so prenesli vse te pritiske v teh pol leta, jih bodo verjetno tudi vnaprej. Za usodo vlade konec koncev ni usodna niti podpora vladi s strani posameznih članov v posamezni stranki niti podpora v javnosti, štejejo glasovi v parlamentu - dokler opozicija ne pride blizu 46 glasovom, je razprava o predčasnem koncu te vlade brezpredmetna," pravi analitik.

Največji izziv covid-19

Maksuti ocenjuje, da je za vlado, kot bi bilo za katero koli, največji izziv spopadanje s covidom-19, saj pri tem ne more predvideti dogodkov. Če bo prišlo do drugega ali tretjega vala epidemije, bi morali namreč sprejemati nepopularne ukrepe.

A obenem meni, da se bodo vladni akterji veliko več kot z vsebino ukvarjali z obračunavanjem z nasprotno mislečimi. Ob tem opozarja zlasti na kadre SDS in izpostavlja notranjega ministra Aleša Hojsa. Obračunavanje z nasprotniki je sicer značilnost vsake politike, a prav "ta vladna garnitura na čelu s kadri iz največje vladne stranke najbolj prisega na to".

Zakonodajne zaveze bo koalicija po Maksutijevem mnenju uresničila, če to terja 46 glasov, ki jih bo gotovo imela. A ob tem opozarja, da implementacija projektov ni odvisna le od koalicije, ampak še od številnih drugih dejavnikov.

Po njegovih navedbah bo vedno večji pritisk javnosti ob odpiranju tem, kot so spremembe medijske zakonodaje, ki da so najbolj v interesu SDS. Kot ugotavlja, lahko ob tem pride do kratkega stika med koalicijskimi partnerji, a je na koncu izsiljevalski potencial manjših strank praktično ničen.