Poslanci so imeli dve leti časa, da problem odpravijo, a storili niso nič

Pobudo za iskanje rešitve je prevzel predsednik republike Borut Pahor, ki je pripravil več posvetov s strokovnjaki in predstavniki političnih strank. Pogovarjali so se o dveh možnih poteh za uresničitev ustavne odločbe, prva je preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja, druga pa njihova ukinitev in uvedba prednostnega glasu.

Slednja je imela več podpore. Vendar pa sta bila oba poskusa, da bi državni zbor sprejel novelo zakona o volitvah v DZ, ki je predvidevala ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu, neuspešna. Predlog bi v DZ moralo podpreti 60 poslancev, a so marca ob prvem poskusu zmanjkali trije glasovi, v drugo minuli petek pa pet. Med tistimi, ki so predlog podprli, so bili poleg opozicije tudi poslanci koalicijskih SMC in NSi.

Ker ukinitev volilnih okrajev tudi v drugo ni dobila zadostne podpore, je zdaj pričakovati, da bo vložen predlog za spremembe meja volilnih okrajev, čemur so naklonjeni predvsem v SDS in DeSUS. Predlog so na ministrstvu za javno upravo s koalicijskimi strankami usklajevali dalj časa, za njegovo sprejetje pa zadostuje navadna večina v DZ, torej 46 poslanskih glasov.

V vsakem primeru pa bo državni zbor z implementacije ustavne odločbe zamujal. Kot je sredi junija poslanke in poslance opozoril predsednik Pahor, bi odlašanje s spremembami volilne zakonodaje utegnilo imeti usodne posledice, saj se volitve v DZ po 21. decembru "ne bi mogle izogniti utemeljenim očitkom o njihovi protiustavnosti in nelegitimnosti".