Na obmejna območja ruske regije Kursk je že prispelo več kot 10.000 severnokorejskih vojakov, so v ponedeljek potrdili v Washingtonu in Kijevu. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob tem kritiziral zaveznice, da kljub temu še niso okrepile svojega odziva, poročajo tuje tiskovne agencije.

Kako usodno lahko rezultat predsedniških volitev v Združenih državah, ki bodo v tem tednu, vpliva na prihodnost Severnoatlantskega zavezništva (NATO), je morda celo pomembnejše vprašanje, kot pa tisto, ki se nanaša na rusko-ukrajinsko vojno ali konflikt na Bližnjem vzhodu.

Ukrajinski generalmajor Dmitro Marčenko je dejal, da obramba v regiji Doneck razpada. "Ne razkrivam nobene vojaške skrivnosti, če povem, da se nam fronta sesuva," je dejal Marčenko, ki razlog vidi v pomanjkanju orožja in streliva ter izčrpanosti vojakov. Intenzivni spopadi potekajo zlasti v regijah Harkov in Doneck.

Na ozemlju Rusije bo kmalu 12.000 severnokorejskih vojakov, je v ponedeljek dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in dodal, da jih je okoli 3000 tja že prispelo. Pred tem so iz Washingtona sporočili, da je Severna Koreja v Rusijo na urjenje že poslala 10.000 pripadnikov oboroženih sil, poročajo tuje tiskovne agencije.

Nemški kancler Olaf Scholz je v četrtek zavrnil takojšnje povabilo Ukrajini v Nato, kot je v načrtu za zmago predvidel ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Zaradi potencialne eskalacije konflikta z Rusijo so glede članstva Ukrajine v Natu zadržane ZDA, bolj ali manj odkrito omahuje tudi več evropskih držav, po navedbah Politica tudi Slovenija.

Poslanci ruske dume so danes v prvi obravnavi potrdili predlog proračuna, po katerem bi se obrambni izdatki prihodnje leto povečali za skoraj 30 odstotkov in bi znašali približno 134 milijard evrov. S proračunom bi Rusija tako za obrambo namenjala več kot za socialne izdatke in izobraževanje skupaj, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Zaveznice v Natu imajo potrjene dokaze o severnokorejskih silah v Rusiji, je danes sporočila tiskovna predstavnica zavezništva. Da imajo zanesljive informacije o tem, so ločeno sporočile tudi ZDA. Nemški in britanski obrambni minister pa sta izrazila zaskrbljenost zaradi poročil o napotitvi severnokorejskih vojakov v Rusijo.

Voditelji držav članic so na zasedanju v Bruslju v četrtek potrdili odločenost povečati vojaško in finančno podporo Ukrajini pri soočanju z rusko agresijo. Precej časa so posvetili upravljanju migracij, pri čemer so se zavzeli za razmislek o novih načinih za preprečevanje nezakonitih migracij. Pozvali so tudi k prekinitvi ognja v Gazi in Libanonu.

Francija bo Ukrajini dobavila nove brezpilotne letalnike kamikaze, ki jih je razvilo francosko-nemško podjetje KNDS, so danes poročali francoski mediji. Pariz namerava naročiti okoli 2000 novih dronov, prvih sto pa naj bi v prihodnjih tednih dobavil Ukrajini.

Uresničitev načrta za zmago Ukrajine v vojni z Rusijo ni odvisna od volje Rusije, ampak od volje partnerjev, je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski povedal danes ob prihodu na zasedanje voditeljev EU v Bruslju. Od voditeljev, ki jim na zasedanju predstavlja načrt, pričakuje tudi politično odločitev o 35-milijardnem posojilu Kijevu.

Ameriški predsednik Joe Biden je v sredo v telefonskem pogovoru ukrajinskemu kolegu Volodimirju Zelenskemu napovedal 425 milijonov dolarjev vredno dodatno vojaško pomoč, je sporočila Bela hiša. Gre predvsem za sisteme zračne obrambe in topništvo.

Nemški kancler Olaf Scholz je danes Izraelu obljubil nadaljnje dobave nemškega orožja, rekoč da mu mora Nemčija pomagati ohraniti položaj, v katerem se lahko sam brani. Nemška vlada je sicer samo v zadnjih nekaj tednih odobrila za več kot 30 milijonov evrov izvoza vojaške opreme in streliva v Izrael, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ministrica za kulturo Asta Vrečko je napovedala dvig sredstev tako za medije kot tudi za slovensko knjigo, pojasnila je, zakaj vztraja, da poznejša podelitev denarne nagrade Svetlani Makarovič ni bila nezakonita, zakaj se obnova ljubljanske Drame zapleta in zakaj se je lani udeležila proslave na Čebinah. Spregovorila pa je tudi o burnem dogajanju v stranki in povezovanju z zeleno stranko Vesna, v čem se razlikuje od stranke SD in zakaj ne pričakuje, da se bo na oblast spet vrnil Janez Janša.

Prva obletnica vojne v Gazi, ki jo je sprožil teroristični vdor Hamasa v Izrael 7. oktobra lani, kot tudi že več kot dve leti in pol trajajoča ruska vojna v Ukrajini imata skupni imenovalec, ko gre za predloge za njuno končanje. Rešitev, ki jo pri nas zagovarjata nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, je na videz zelo preprosta: prenehajmo pošiljati orožje sprtim stranem, pa bo mir. »Če bi Amerika prenehala Izraelu dobavljati orožje, bi bilo vojne konec takoj,« verjame Kučan, ki je bil pred časom podobnega mnenja tudi glede Ukrajine.

Predvolilna kampanja se že začenja. Prva, ki je vrgla kamen, je Levica. Tista najmanjša vladna stranka, ki se rada prikazuje kot brezmadežna, a se hkrati sooča z osipom podpore zaradi sodelovanja v vladi, za katero del njenih radikalnih volivcev meni, da je neoliberalna.

V Dubrovniku danes zaradi prihoda ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, ki se bo udeležil vrha Ukrajina-Jugovzhodna Evropa, veljajo izjemno strogi varnostni ukrepi. Župan Dubrovnika je dogodek opisal kot enega najzahtevnejših doslej, strokovnjaki pa opozarjajo, da v mesto prvič prihaja državnik, ki mu grozi nenehna nevarnost.

Moskva bo dosegla zastavljene cilje, ki si jih je postavila ob napadu na Ukrajino, je ob današnji drugi obletnici ruske priključitve regij Lugansk, Doneck, Zaporožje in Herson napovedal ruski predsednik Vladimir Putin. Rusija kljub stalnim napadom zasedenih regij ne nadzoruje v celoti. Medtem je z droni znova napadla Kijev in regijo Mikolajiv.

Ameriški predsednik Joe Biden je skupaj z mednarodnimi partnerji na dogodku ob robu zasedanja 79. Generalne skupščine ZN, ki se ga je udeležil tudi premier Robert Golob, potrdil zavezo za pomoč Ukrajini pri obnovi in okrevanju po ruski agresiji.

Danilo Türk, nekdanji predsednik republike, o vojni v Ukrajini in Natu

Ukrajina ne bo nikoli sprejela mirovnega sporazuma, ki bi ji bil vsiljen, je na današnji razpravi v Generalni skupščini Združenih narodov dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter podvomil v motive Kitajske in Brazilije pri spodbujanju pogovorov z Rusijo. Hkrati je Moskvo obtožil, da načrtuje napade na jedrske elektrarne v Ukrajini.