Predsednica republike Nataša Pirc Musar bi bila lahko tudi kdaj modro tiho ali pa se posula s pepelom. V nasprotju s predhodnikom Borutom Pahorjem na najvišji državni funkciji želi biti moralna avtoriteta. Spada med tisto vrsto ljudi, ki si domišljajo, da imajo vedno prav in da morajo svojo »resnico« za vsako ceno vsiljevati tudi drugim. Samoomejevanje in samokritičnost pri njej pogosto umanjkata. V svoji prevzetnosti se rada dvigne nad druge in potem z višine deli moralne nauke. Je sicer političarka, včasih tudi politikantka, a ima se za nekaj več. Za nekakšno utelešenje »stroke« v politiki. Vzbujanje pozornosti je bila in še vedno je njena prepoznavna lastnost.

Ruska vohuna Artjom in Ana Dulcev sta se vse do zadnjega dne branila, da so obtožbe zoper njiju politični konstrukt. Pri tem naj bi se sklicevala celo na obtožbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar, svetovalke predsednice Nataše Pirc Musar, da naj bi se premier Robert Golob vpletal v njuno aretacijo.

Nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar, zdaj svetovalka predsednice Nataše Pirc Musar, je zaradi osebne užaljenosti in maščevalnosti skoraj ogrozila nacionalne interese in interese naših zahodnih zaveznikov. Če bi se kazenski postopek zoper zajeta ruska vohuna v Sloveniji zaradi notranjepolitičnih spletk ustavil in bi ju morali izpustiti, bi prišlo do hude blamaže slovenske države, saj bi ogrozili celotno akcijo izmenjave zapornikov.

Pred mesecem dni me je poklicala voditeljica Tarče Erika Žnidaršič in me nadlegovala zaradi tega, ker moj sodelavec preverja projekt, za katerega je podjetje njenega očeta, v katerem je direktor njen partner, prejelo državna sredstva.

Vse opcije so odprte. Tudi razpad koalicije in možnost predčasnih volitev. Veliko je odvisno od evropskih volitev. Takrat se bodo stranke izmerile in bo lahko prišlo do vidne redistribucije politične moči tako med koalicijskimi strankami kot v razmerju do opozicije.

V preiskavi predsednika vlade zaradi domnevnih političnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar je nenavadno, da primer obravnava Policijska uprava Ljubljana, ne pa Nacionalni preiskovalni urad, ki sicer preiskuje kompleksnejše in odmevnejše primere, kar preiskava zoper predsednika vlade nedvomno je.

Specializirano državno tožilstvo je naše poizvedovanje o predkazenskem postopku zoper premierja Roberta Goloba označilo za politične pritiske, hkrati še naprej skriva, katerega kaznivega dejanja je sploh osumljen.

Po nekaterih informacijah naj bi tik pred evropskimi volitvami zoper premierja Roberta Goloba pripravili kazensko ovadbo zaradi domnevnih političnih pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, s čimer bi sprožili politično krizo v državi in zahteve za njegovo zamenjavo.

Ali bo informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik tudi na policiji preverila, ali je bila zoper Tatjano Bobnar in Boštjana Lindava podana prijava zaradi razkrivanja tajnih podatkov?

Izbor Ane Petrič, direktorice Centra starejših Notranje Gorice, za Slovenko leta očitno ni bil najbolj pogodu nekdanji Slovenki leta (2013), novinarki TV Slovenija Eugeniji Carl. »Pravi zmagovalec si, ko ne vložiš nič v samopromocijo in kompulzivno samohvalo,« je zapisala na facebooku. Petričeva ji je kmalu odgovorila.

Policija ne želi niti potrditi niti zanikati informacije, da je novembra lani prejela prijavo kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov v povezavi s pričanjem pred parlamentarno preiskovalno komisijo oziroma parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb.

Protikorupcijska komisija je morala začasno prekiniti postopek preiskave domnevnih pritiskov premierja Roberta Goloba na zaposlene na MNZ, so sporočili s komisije. Specializirano državno tožilstvo je po njihovih navedbah ocenilo, da bi razkritje dela dokumentacije iz spisa, za katero je Golob zaprosil, škodovalo interesom predkazenskega postopka.

Nataša Pirc Musar je vse bolj osamljena v gonji proti Robertu Golobu. Prvi predsednik Milan Kučan je v Dražgošah dal vedeti, da nima druge alternative, predsednico je javno napadel največji Golobov podpornik, župan Zoran Janković, premier pa je medtem zakopal bojno sekiro z Gregorjem Golobičem.

Napoveduje se prelomno leto 2024 v slovenski notranji politiki. Politični dogodek leta ne bodo samo volitve v Evropski parlament, na kocki bo tudi prihodnost vlade in prvega ministra Roberta Goloba. Če bo premier politično preživel to leto, bi njegova vlada lahko ostala na oblasti do konca mandata. Golob bo na premierskem prestolu trden toliko, kolikor bo trdna njegova večina v državnem zboru.

Konec leta 2022 je vlada Roberta Goloba uživala podporo večine javnosti. Po anketi agencije Mediana je njeno delo kot pozitivno ali zelo pozitivno ocenilo 45 odstotkov vprašanih, negativno pa dobrih 26 odstotkov.

Premier Robert Golob je v pogovoru za Televizijo Slovenija (TVS) zatrdil, da o odstopu s premierskega položaja kljub ugibanjem nikoli ni razmišljal. "Še več, bolj ko se o tem govori, bolj sem motiviran, da nadaljujem s svojim delom," pravi po letu in pol na čelu vlade. Priznava pa, da je v tem času storil tudi nekaj napak, iz katerih da se uči.

Plahneti je začel še en novi obraz v politiki. V enem letu se je podpora premierju Robertu Golobu, njegovi vladi in stranki več kot prepolovila. Svoboda je postala privesek Levice, dialog z gospodarstvom pa iščejo Socialni demokrati. Obljubljene reforme so izpuhtele, namesto njih smo dobili nove dajatve in omejitve.

Leta 2024 se bo očitno ponovilo leto 2013. V glavni vlogi bo spet komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo odstavljala predsednika vlade. Pred enajstimi leti Janeza Janšo, prihodnje leto Roberta Goloba. Janšo so odstavljali zaradi nepojasnjenega premoženja, Goloba bodo zaradi političnega vmešavanja v delo policije. KPK se pri nas ne ukvarja samo z integriteto in preprečevanjem korupcije, poskuša vplivati tudi na dnevno politiko. Po potrebi odstavlja tudi predsednike vlad.

Pred kratkim smo pisali o kazenski ovadbi, ki naj bi jo Sova vložila zaradi suma izdaje tajnih podatkov zoper nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Na ministrstvu za notranje zadeve so potrdili, da v zvezi s tem poteka postopek na njihovem inšpektoratu: »Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve (IRSNZ) je prejel obvestilo o možnih kršitvah določb zakona o tajnih podatkih. Na podlagi tega obvestila je IRSNZ pričel z aktivnostmi za ugotavljanje morebitnih nepravilnosti s področja, ki ga ureja zakon o tajnih podatkih in na podlagi katerega lahko IRSNZ ukrepa v okviru svojih pristojnosti.«

Preiskovalna komisija DZ, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, bo procesne posledice vpogleda Sove v pričanje Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava obravnavala na naslednji seji, je sporočil predsednik komisije Miha Lamut. Zatrdil je še, da skrbi za zakonito delovanje komisije, za pomoč pri delu pa lahko zaprosi tudi druge organe.