Domnevne politične pritiske predsednika vlade Roberta Goloba na zdaj že nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar preiskuje gospodarski kazenski oddelek specializiranega državnega tožilstva. Kakšne zveze imajo pogovori med dvema članoma vlade z gospodarskim kriminalom in katero kaznivo dejanje bi lahko s tem premier storil, pa še nismo dobili odgovora.
»Zaradi velikega zanimanja medijev pojasnjujemo, da je bila zadeva dodeljena v delo državni tožilki Bojani Podgorelec, vodji Gospodarsko kazenskega oddelka. Ob njeni poškodbi in posledično dolgotrajni odsotnosti, je bila na zadevo kot stranska nosilka dodeljena namestnica vodje Gospodarsko kazenskega oddelka, državna tožilka Blanka Žgajnar,« odgovarjajo na specializiranem državnem tožilstvu.
»Pojasnjujemo še, da je državna tožilka Mojca Gruden, vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki deluje kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem pri SDT RS, zato obravnavane zadeve ne more voditi, ker ni v njeni pristojnosti, kar izhaja tudi iz samega imena oddelka. Glede na navedeno ji spis nikoli ni bil in ni mogel biti dodeljen v delo.«
Ob tem pojasnjujemo, da so naša vprašanja legitimna in v interesu javnosti, saj tožilstvo in policija že leto dni vodita predkazenski postopek zoper predsednika vlade, pri tem pa skrivata, katero kaznivo dejanje naj bi med pogovori in dogovori s takratno ministrico sploh storil.
Specializirano državno tožilstvo smo vprašali, kdaj so prejeli kazensko prijavo Tatjane Bobnar zoper predsednika vlade Roberta Goloba in na katero izmed tožilstev je prispela. Prav tako nas je zanimalo, kateri državni tožilec oziroma tožilka se je s kazensko prijavo najprej seznanil, kdo je prijavo dal v nadaljnjo obravnavo, komu, kateri tožilci so se s to ovadbo seznanili in kdaj.
Na podlagi tega bi lahko vprašali, ali omenjeni tožilci ozirom tožilke osebno poznajo Bobnarjevo, ki je kot generalna direktorica policije in prej kot namestnica dolga leta sodelovala z državnim tožilstvom. Denimo, namestnica generalnega državnega tožilca Mirjam Kline je potrdila, da se z Bobnarjevo pozna iz poklicnega življenja, »saj sta večkrat skupaj vodili posvet o nasilju nad otroki.«
Ali se z Bobnarjevo osebno pozna tudi Žgajnarjeva, nam niso odgovorili. Decembra lani pa se je Bobnarjeva v družbi predsednice republike Nataše Pirc Musar, pri kateri je svetovalka, udeležila zbora tožilcev, kjer je sedela v prvi vrsti.
Toda naša novinarska vprašanja na SDT očitno razumejo kot pritisk na njihovo delo: »SDT RS zaenkrat še ni deležno političnih pritiskov v zadevi; se pa seveda pojavljajo članki v medijih, za katere bi lahko ocenili, da so poskus vplivanja na delo tožilstva. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo res stoji za vsebino teh člankov in kakšen je njihov namen. Informiranje javnosti to zagotovo ni. Tudi to pot na SDT RS niti medijski pritiski, niti morebitni politični pritiski, tako kot vedno doslej, ne bodo imeli vpliva.«
Ob tem pojasnjujemo, da so naša vprašanja legitimna in v interesu javnosti, saj tožilstvo in policija že leto dni vodita predkazenski postopek zoper predsednika vlade, pri tem pa skrivata, katero kaznivo dejanje naj bi med pogovori in dogovori s takratno ministrico sploh storil. Še zlasti, ker je takratni v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav v svojem poročilu decembra 2022 zapisal, da v času te vlade ni bilo pritiskov na policijo.
S tem ko preiskujejo morebitne znake neznanega kaznivega dejanja pri predsedniku vlade, pa vplivajo na slovensko politiko, zlasti na delo vlade in njenega predsednika, pa tudi koalicije. Od poteka predkazenskega postopka je odvisna tudi usoda vlade, koalicije, prav tako tudi evropskih volitev in morebitnih predčasnih državnozborskih volitev. Skratka, od odločitve državne tožilke je odvisna prihodnost države.
Tožilka Blanka Žgajnar je s prepozno vložitvijo zahteve za preiskavo rešila Zorana Jankovića. Ali tudi pri njej obstajajo znaki kaznivega dejanja?
Ob tem je treba dodati, da je višja državna tožilka Blanka Žgajnar, ki vodi ta primer, doslej izgubila vse sodne postopke zoper ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Še več, primer farmacevtka, s katerim bi ga lahko spravila v zapor, je zamočila. Policija je namreč s prisluhi pridobila dokaze, da je Janković od samohranilke zahteval spolne usluge v zameno za to, da ji je pomagal do službe v Lekarni Ljubljana. Toda Žgajnarjeva je zamudila dveletni rok za vložitev zahteve za preiskavo, zaradi česar je sodišče prisluhe izločilo in jih nato uničilo.
V zvezi s tem se povsem upravičeno in legitimno pojavlja vprašanje, ali je to omenjena tožilka naredila namerno in malomarno ter s tem rešila Jankovića, prav tako ali ob njenem ravnanju obstajajo znaki katerega kaznivega dejanja in kdo jih bo preiskoval. Tožilci, zlasti specializirani, so namreč kot svete krave, ki so odgovorni le sami sebi, vsaka neprijetna vprašanja pa takoj označijo za pritisk na njihovo delo. Tako kot tudi v primeru vprašanj, ki smo jim jih zastavili na Reporterju, odgovori nanje pa so se nato znašli v časopisu Delo. Po isti logiki bi tudi mi lahko njihovo ravnanje razumeli kot pritisk na naše novinarsko delo in ustavno pravico do obveščanja.
V nadaljevanju v celoti objavljamo odgovor specializiranega državnega tožilstva na naša vprašanja.
Spoštovani,
v zvezi z vašim vprašanjem vas obveščamo, da je zadeva o kateri povprašujete v fazi predkazenskega postopka, zato vam zaradi interesa preiskave in varstva osebnih podatkov več informacij ne moremo posredovati.
SDT RS zaenkrat še ni deležno političnih pritiskov v zadevi; se pa seveda pojavljajo članki v medijih, za katere bi lahko ocenili, da so poskus vplivanja na delo tožilstva. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo res stoji za vsebino teh člankov in kakšen je njihov namen. Informiranje javnosti to zagotovo ni.
Tudi to pot na SDT RS niti medijski pritiski, niti morebitni politični pritiski, tako kot vedno doslej, ne bodo imeli vpliva.
Zaradi velikega zanimanja medijev pojasnjujemo, da je bila zadeva dodeljena v delo državni tožilki Bojani Podgorelec, vodji Gospodarsko kazenskega oddelka. Ob njeni poškodbi in posledično dolgotrajni odsotnosti, je bila na zadevo kot stranska nosilka dodeljena namestnica vodje Gospodarsko kazenskega oddelka, državna tožilka Blanka Žgajnar.
Pojasnjujemo še, da je državna tožilka Mojca Gruden, vodja Oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki deluje kot samostojna notranja organizacijska enota s posebnim položajem pri SDT RS, zato obravnavane zadeve ne more voditi, ker ni v njeni pristojnosti, kar izhaja tudi iz samega imena oddelka. Glede na navedeno ji spis nikoli ni bil in ni mogel biti dodeljen v delo.
Protikorupcijska komisija je odločala o vpogledu v spisno dokumentacijo na podlagi 15.c.ČL. ZIntPK in sicer:
15c. člen
(vpogled v spis)
(1) V primeru drugih javnopravnih postopkov ima obravnavana oseba oziroma oseba, zoper katero je podana prijava, pravico vpogleda v spis po opravljenem predhodnem preizkusu prijave.
(2) Druge osebe imajo pravico do vpogleda v spis, če izkažejo svoj pravni interes, in sicer po zaključku postopka pred komisijo.
(3) Komisija pri vpogledu v spis ne sme razkriti identitete prijavitelja ali podatkov, na podlagi katerih ga je mogoče identificirati.
(4) Pravica do vpogleda v spis ali prepis posameznega ali vseh dokumentov se ustrezno omeji ali odreče, če komisija na podlagi mnenja pristojnega organa oceni, da obstaja verjetnost, da bi to ogrozilo interese predkazenskega, kazenskega postopka ali drugega sodnega ali nadzornega postopka ali škodovalo interesom postopka po tem zakonu ali zaradi varstva osebnih podatkov.
(5) Komisija o pravici do vpogleda v spis odloči najpozneje v 15 dneh od vložitve zahteve. Komisija odloči s sklepom, kadar pravico do vpogleda omeji ali zavrne. Zoper sklep komisije je dopusten upravni spor.
(6) Postopek vpogleda v spis se podrobneje uredi v poslovniku komisije.
Komisija je ocenila, da obstaja verjetnost, da bi vpogled v njihov spis ogrozil interese predkazenskega postopka, zato je začasno ustavila postopek.
Dokazi v zvezi s katerimi je odločala KPK in o zavarovanju katerih sprašujete, se nahajajo tako na KPK, kot tudi na Policiji in SDT RS. Tako so torej dokazi »zavarovani«, saj se isti dokazi nahajajo v fizični obliki pri vseh treh inštitucijah.
Lep pozdrav,
Specializirano državno tožilstvo RS
