Informacijska pooblaščenka je sprejela pritožbo revije Reporter zaradi zavrnilnega odgovora policije na naše vprašanje, ali je policija novembra lani prejela prijavo kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov v povezavi s pričanjem pred preiskovalno komisijo oziroma komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih ter v primeru potrditve, ali so omenjeno prijavo kaznivega dejanja odstopili državnemu tožilstvu. Policija je na naše vprašanje odgovorila: »Vaša vprašanja se nanašajo na konkretni oziroma določljivi osebi. Zaradi spoštovanja določil o varstvu podatkov vam na vprašanji ne moremo odgovoriti.«
Policija je namreč v vprašanju prepoznala nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in nekdanjega prvega človeka policije Boštjana Lindava, ki sta oktobra pred poslanci na sicer zaprtem delu sej razkrivala podatke, označene s stopnjo tajnosti. Zato smo se na policijo pritožili, da gre za nekdanja javna funkcionarja, za njuno pričanje je javnost vedela, zato ne more veljati popolna anonimnost kot za druge. Na naše vnovično vprašanje smo dobili enak odgovor kot na prvo.
Zaradi krive izpovedi pred komisijo je bila zoper Lindava vložena kazenska ovadba, ki bi lahko privedla do njegove odpustitve iz policije.
Po drugi strani pa nam je decembra lani inšpektorat za notranje zadeve potrdil, da je prejel obvestilo o možnih kršitvah določb zakona o tajnih podatkih. Pri tem sicer ni navedel konkretnega imena, a je kljub temu odgovoril na naše vprašanje. Po našem prepričanju bi podobno morala ravnati tudi policija. Ker tega ne stori, se v javnosti, tudi s strani konkretnih oseb, zoper katere se nanaša domnevna prijava, pojavljajo trditve, kot da smo objavili lažno informacijo.
Tako je denimo Lindav v intervjuju za prilogo Dnevnika Objektiv izjavil, da smo decembra v Reporterju objavili »čisto lažno informacijo, ki je bila lansirana s točno določenim namenom. Se ve, od koga in komu.« Toda že iz samega odgovora policije je sklepati, da če ne bi bilo nobene prijave, potem tudi odgovora ne bi mogli zavrniti iz razloga, ker se vprašanja nanašajo »na konkretni oziroma določljivi osebi«. Ob tem dodajmo, da je policija za prvi odgovor potrebovala osem dni. Zakaj informacije ni zanikala, če ne bi bila resnična?
Po poročanju portala 24ur je Lindav krivo pričal pred parlamentarno preiskovalno komisijo. To dokazuje njegov podpis na dokumentu, ki so ga pridobili od ministrstva za notranje zadeve v skladu z dostopom do informacij javnega značaja. Lindav je namreč pred poslanci trdil, da papirji o zaposlitvi policista, ki naj bi jo zahteval Miloš Njegoslav Milovič, neformalni svetovalec premierja Roberta Goloba, niso prišli do njega, toda dokumenti, ki so jih pridobili v 24ur, razkrivajo, da je na predlogu za ponovno zaposlitev omenjenega policista njegov podpis.
Zaradi krive izpovedi pred komisijo je bila zoper Lindava vložena kazenska ovadba, ki bi lahko privedla do njegove odpustitve iz policije. Podobne bi bile lahko posledice notranjevarnostnega postopka, ki ga je Lindav potrdil v svoji izjavi ob upokojitvi, saj bi izgubil dostop do tajnih podatkov in s tem službo v policiji. Tega se je Lindav nedvomno zavedal, zato se je pri svojih 53 letih odločil za upokojitev.