Z današnjim dnem so se začele uporabljati določbe zakona o tujcih, ki kot pogoj za dovoljenje za stalno prebivanje tujcev določajo znanje slovenskega jezika na osnovni ravni. Za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine pa je od danes pogoj znanje iz slovenskega jezika na preživetveni ravni.

Pouk slovenščine v šolah omogočajo Hrvaška, Srbija, BiH, Črna gora in Severna Makedonija, toda le na Hrvaškem pouk slovenščine financira hrvaška država, drugod pa Slovenija.

Na ministrstvu za kulturo pod vodstvom ministrice Aste Vrečko iz vrst Levice se dogaja odkrita sabotaža zoper javno rabo slovenskega jezika. Pri tem padajo tudi žrtve, ki se zavzemajo za uveljavitev zakona o javni rabi slovenščine.

Odbor DZ za kulturo se je na včerajšnji seji seznanil z (ne)uporabo slovenskega jezika pri nekaterih ponudnikih pretočnih storitev in operacijskih sistemih pametnih telefonov ali avtomobilov, ki so na voljo v Sloveniji. Pod okriljem ministrstva za kulturo nastaja novela zakona o javni rabi slovenščine, ki bo dana v razpravo v predvidoma nekaj tednih.

Minili so že več kot štirje meseci, odkar so na ministrstvu za kulturo pod vodstvom ministrice Aste Vrečko imenovali medresorsko delovno skupino za pripravo novele zakona o javni rabi slovenščine. Vodi jo Lenart J. Kučić, svetovalec za medijsko politiko v kabinetu ministrice. Predloge sprememb zakona bi morali pripraviti že pred dvema tednoma, naredili pa niso še praktično nič.

Vodilni kulturni funkcionarji so do problema slovenskih podnapisov v medijih čisto apatični in zazdaj jih bolj kot ameriško poniževanje slovenščine moti, če kak medij poudari to njihovo apatijo.

»Evropski državljanke in državljani si zaslužijo pravico do uporabe vsebin v maternem jeziku, ne glede na razširjenost določenega jezika po Evropski uniji,« poudarja evropska poslanka Irena Joveva v pismu, ki ga je poslala izvršnim direktorjem družb Amazon Prime, Disney+ in Netflix. Te namreč slovenskim strankam ponujajo vsebine svojih digitalnih platform, vendar brez slovenskega prevoda.

Novinar tednika Reporter Nenad Glücks je v svojih člankih že večkrat opozoril na mačehovski odnos do rabe slovenskega jezika v Sloveniji. Da to še kako drži, se lahko pogosto prepričamo sami, ko zaidemo v kak turistični kraj.

Nedavno so na Zdravniški zbornici Slovenije opravili »pilotni projekt preverjanja znanja slovenskega strokovnega jezika za zdravnike«. Projekt naj bi bil priprava na uveljavitev nove zakonodaje, ki je pristojnost vodenja izpitov iz znanja slovenščine prenesla iz Filozofske fakultete v Ljubljani na Zdravniško zbornico. Toda vsaj z vidika Filozofske fakultete naj bi bili rezultati na izpitu porazni.

Glavna inšpektorica za kulturo in medije Sonja Trančar na očeh slovenske javnosti vztraja pri omalovaževanju našega jezika. Zanjo s tem, ko družba Apple protizakonito zanemarja slovenščino, ni prav nič narobe. Za takšno svoje »delo« pa je Trančarjeva kar dobro plačana.

Slovenski pesnik in prevajalec Jovan Vesel Koseski je v 19. stoletju zapisal, da »kdor ponižuje se sam, podlaga je tujčevi peti«. Slovenščino v primeru družbe Apple ponižujeta predvsem inšpektorici z inšpektorata za kulturo in medije Sonja Trančar in Tamara Javornik. Do kdaj še?

Objavljamo intervju z jezikoslovcem, etimologom in slovaropiscem dr. Markom Snojem. Pravi, da nosilec zahodne miselnosti ni zgolj angleški jezik, ki je zdaj prevladujoč. Ta miselnost je tudi romanska, germanska in srednjeevropska, torej tudi slovanska. In tu smo tudi mi, ki smo v to miselnost prispevali nemajhen delež.

Pri Reporterju smo že pisali, da imajo zaposleni v vrtcih in osnovnih šolah v Kranju, Velenju, Celju… pogosto težave pri komunikaciji s priseljenci s Kosova, saj ti ne obvladajo niti osnov slovenščine. So se pa na Ljudski univerzi Celje pod vodstvom direktorice Ines Stilin odločili za nasprotni pristop. Namesto, da bi se tujci učili slovensko, naj se Slovenci učijo albansko.

Pri Avto-moto zvezi Slovenije (AMZS) se očitno bolj zavedajo pomena slovenskega jezika kot Sonja Trančar, glavna inšpektorica na Inšpektoratu za kulturo in medije v okviru ministrstva za kulturo. Pri AMZS se namreč zavzemajo, da bi vsi avtomobili prodani na slovenskem trgu »znali slovensko«. Medtem na inšpektoratu zakonsko določbo ignorirajo.

Kljub našim večkratnim prošnjam nam obljubljenega gradiva, ki naj bi pojasnilo odnos ministrstva za kulturo do nerabe slovenščine v telefonih Apple, niti po tednu niso poslali. Kaže, kot da daje glavna inšpektorica Inšpektorata RS za kulturo in medije Sonja Trančar usmeritve ministrstvu Vasku Simonitiju, namesto obratno.

Glede (ne)rabe slovenskega jezika je sporna tudi tehnološka družba Apple, saj v svojih prenosnih telefonih in drugih napravah, katere prodaja na slovenskem trgu, ne ponuja opcije za izbiro delovanja operacijskega sistema iOS tudi v slovenskem jeziku. Kljub temu so se na Inšpektoratu RS za kulturo in medije pod vodstvom glavne inšpektorice Sonje Trančar (na položaj imenovana leta 2018, v času, ko je v Cerarjevi vladi kulturni resor vodil minister Anton Peršak) na vse načine izogibali, da bi ukrepali zoper takšno kršenje zakonodaje.