Kako gledate na slovensko festivalsko tradicijo?

Žal mi je, da danes morda nekoliko izginja, recimo Slovenska popevka. Ravno včeraj smo imeli Poletno noč, posvečeno Otu Pestnerju, kjer sem tudi pel. Pogrešam to popevko. Slovenija ima tako lepe popevke, tudi besedilno. Včasih so pisali tako lepa besedila. Slovenščina je tako lep jezik.

Danes včasih postane vse skupaj nekoliko preveč banalno. Ni enostavno napisati res lepega besedila, ampak ko je dobro, je res izjemno in te kar zmrazi. To najbolj pogrešam, predvsem Slovensko popevko.

Melodije morja in sonca ostajajo in imajo močno tradicijo. Pogrešam pa na takih festivalih tudi kakšno bolj zveneče ime, ki bi festivalu dalo dodatno težo. Meni so Melodije morja in sonca najlepši festival. Želim si, da bi se še bolj razvijal in širil.

V Italiji je Sanremo še vedno najbolj gledan dogodek leta. Zdi se mi, da tudi zato, ker se vanj veliko vlaga in vsi stopijo skupaj. Zdi se mi, da želijo biti Melodije morja in sonca nekakšen mali Sanremo. Čutim, da so Primorci morda temu še posebej blizu in bi se radi s tem festivalom približali temu vzdušju.

Sam si absolutno želim, da bi festival trajal več večerov. Da bi se recimo en večer izvajale priredbe znanih pesmi. Ampak to je odvisno od številnih dejavnikov, od financ naprej.

Omenili ste slovenski jezik. Boste kot pevec popularne glasbe ostali zvesti slovenščini?

Vsekakor. Sem velik zagovornik tega, da imamo Slovenci lep jezik. Če ga pravilno uporabimo ter ga povežemo z melodijo in glasbo, lahko nastane nekaj najlepšega. Temu ostajam zvest.

Na koncertih obiskovalcem vedno rečem, da sem vesel, ker podpirajo slovensko glasbo in slovenske izvajalce. Tako lahko še več ustvarjamo in koncertiramo. Zdi se mi, da se je slovenska glasba v zadnjih letih še nekoliko dvignila. Mladi veliko poslušajo slovensko glasbo različnih žanrov, tudi narodnozabavno glasbo in jazz.

Zdi se mi, da danes mladi slovensko glasbo spoznavajo veliko raje kot pred desetimi leti. Sam pa ostajam absolutno zvest slovenščini. Če bi že izbral kakšen tuj jezik, bi bil to morda italijanski, predvsem pri žanrih, kjer ta jezik naravno prevladuje.

Celoten intervju z Ravnikom lahko preberete na Trafika24 in Reporter Plus.