Inšpektorat RS za delo med drugim zaznava težave zaradi nepoznavanja jezika, kar ima za posledico nerazumevanje dokumentov in tudi neustrezno usposobljenost za varno delo. Kršitev pravic teh delavcev je precej.

V Sloveniji je bilo konec maja 923.586 delovno aktivnih, od tega 152.011 tujih državljanov. Delež tujih delavcev je bil tako 16,4-odstoten. Leta 2022 je bil denimo 14,2-odstoten, pet let prej, leta 2017, pa 6,6-odstoten, je razvidno iz podatkov državnega statističnega urada.

Med tujimi delavci je v državi še vedno daleč največ državljanov BiH, maja jih je bilo 70.391, sledili so državljani Srbije (17.423), Kosova (15.238), Hrvaške (10.516) in Severne Makedonije (10.188).

A v zadnjih letih slovenski delodajalci pogledujejo tudi daleč prek meja nekdanje Jugoslavije, tako da občutno raste število delavcev iz Azije. Še nekaj let nazaj jih je bilo z izjemo Indije le po nekaj deset. Konec maja pa je denimo v Sloveniji delalo 2663 Indijcev, 2112 Nepalcev, 1335 Filipincev in 640 Bangladeševcev.

Ne razumejo, kakšnim nevarnostim so izpostavljeni

Inšpektorat za delo je ob pregledu lanskih aktivnosti potrdil, da delodajalci množično zaposlujejo tujce, in sicer praktično v vseh gospodarskih dejavnostih. Vse večje število tujih delavcev pa predstavlja nove izzive pri delu inšpektorjev, so poudarili.

"Ker je vedno več tujcev, ki so državljani azijskih držav, je ob inšpekcijskem nadzoru izredno otežena komunikacija med inšpektorjem in delavcem, saj ti delavci razumejo in govorijo samo svoj jezik, kar otežuje pridobivanje izjav in uspešno zagotovitev dokazov," so navedli.

Na terenu se po njihovih besedah izkazuje, da imajo ti delavci težave z razumevanjem dokumentov, kot so pogodbe o zaposlitvi, navodila za delo in drugi dokumenti, ki so praviloma zapisani v slovenskem jeziku. Težave so tudi pri usposabljanju za varno delo, "ko delavci ne razumejo, kakšnim nevarnostim so izpostavljeni, in tako posledično ne upoštevajo ukrepov za zagotavljanje varnega dela," so opozorili na inšpektoratu.

Poleg tega pri tujih delavcih še vedno zaznavajo neozaveščenost glede slovenske zakonodaje, vračanje plačil delodajalcem v gotovini, podpisovanje bianko odpovedi in nepravilnosti pri evidentiranju delovnega časa.

Tujim delavcem so trenutno v Sloveniji na voljo brezplačni tečaji učenja slovenskega jezika in spoznavanja slovenske družbe, kar pa bi ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo ukinilo in uvedlo 40-odstotno lastno sofinanciranje. Prav tako v osnutku novele zakona o tujcih, ki je v javni obravnavi, predlaga odpravo možnosti brezplačnega enkratnega opravljanja preizkusov znanja iz slovenskega jezika in financiranje teh preizkusov.

Kršitve glede nastanitev in vrste dela

Inšpektorat sicer pri nadzoru nad spoštovanjem delovne zakonodaje ugotovitev kršitev ne beleži po državljanstvu delavcev.

Je pa denimo lani ugotovil 52 kršitev zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Od tega jih je bilo 26 vezanih na pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, po katerih so delodajalci in naročniki dela tistim, ki jim zagotavljajo nastanitev, dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde.

V 11 primerih so inšpektorji zaznali, da so tujci opravljali drugo delo kot tisto, za katero jim je bilo izdano dovoljenje.

Ugotovili so tudi šest kršitev omenjenega zakona, ko so delodajalci tujcem z dovoljenjem za začasno prebivanje, ki ni bilo izdano zaradi zaposlitve, samozaposlitve ali dela, omogočili opravljanje dela v nasprotju s pogoji in elementi zaposlitve, navedenimi na informativnem listu.

Ugotovljene so bile še ena kršitev dela zakona, ki določa, da tuji delodajalec lahko z napotenimi delavci v Sloveniji izvaja storitve, vezane na dobavo blaga in servisiranje na podlagi prijave začetka izvajanja storitev, in tri kršitve tujih delodajalcev, katerih delavci so izvajali storitve, ki niso bile vezane na dobavo blaga in servisiranje.

Prav tako so zaznali dva primera, ko delodajalec ali naročnik dela nadzornemu organu nista omogočila dostopa do vseh razpoložljivih dokazil, na podlagi katerih so bili izdani dokumenti, ki dovoljujejo zaposlitev, samozaposlitev ali delo tujca, ter dve kršitvi pravil, skladno s katerimi je tujec dolžan na mestu, kjer dela, hraniti informativni list ali dovoljenje za sezonsko delo in ga na zahtevo pristojnega nadzornega organa predložiti kot dokazilo v postopku.

"Inšpektorji na terenu od tujih delavcev težko pridobijo informativne liste, saj delavci praviloma niso seznanjeni s tem, da jih morajo imeti pri sebi," so komentirali na inšpektoratu.

Kršena tudi druga zakonodaja, skok kršitev pri napotitvah

Inšpektorat sicer bdi tudi nad spoštovanjem zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Lani so pri napotovanju tujih delodajalcev s sedežem v EU, ki so v Sloveniji izvajali storitve, našteli 155 kršitev, kar je znatno več kot v letu 2024, ko so jih ugotovili 65, in v letu 2023, ko jih je bilo 68. V največ primerih tuji delodajalec pred začetkom izvajanja storitve ni opravil prijave storitve ali je bila prijava nepopolna oziroma storitve ni izvajal oz. je ni izvajal tako, kot jo je prijavil.

Ugotovljenih je bilo tudi 52 kršitev, ko so tuji delodajalci čezmejno izvajali storitve kljub dejstvu, da niso imeli veljavnega potrdila A1 za napotenega delavca, ki ustreza opredelitvi čezmejnega izvajanja storitve. V večini primerov se tuji delodajalci sklicujejo na to, da za to obveznost sploh niso vedeli, so pojasnili na inšpektoratu.

V 16 primerih so medtem inšpektorji ugotovili, da tuji delodajalci v času čezmejnega izvajanja storitev niso poskrbeli za ustrezno hrambo dokumentacije, niso priskrbeli njenega prevoda ali pa dokumentov kljub pozivu inšpektorjev niso predložili.

Na področju delovnih razmerij pa pri napotitvah izstopa 355 kršitev dela zakona o delovnih razmerjih, ki določa obvezne sestavine pogodbe o zaposlitvi za delo v tujini, na primer o trajanju dela v tujini, praznikih in dela prostih dnevih, minimalnem letnem dopustu, plačilu za delo, do katerega je delavec upravičen v skladu s predpisi države, v kateri se delo opravlja, in valuti, v kateri se plačilo za delo izplačuje, dodatnem zavarovanju za zdravstvene storitve v tujini in podobno.

Vodja Delavske svetovalnice Goran Lukić je v nedavnem intervjuju za STA napovedal, da bodo tujci tudi zaradi številnih kršitev delavskih pravic pri nas počasi začeli priložnosti iskati drugje. Pri tem je bil kritičen tudi do inšpektorata, ki da bi moral biti pri uporabi svojih pooblastil pri kaznovanju kršiteljev bolj pogumen.