Bodo slovenski gledalci lahko kdaj gledali Netflix s slovenskimi podnapisi? Se bodo slovenski otroci lahko zabavali ob vsebinah Disney+ s slovensko sinhronizacijo? Koga to briga, lahko povzamemo odziv odgovornih v slovenski kulturi, ki bi morali za to poskrbeti. Pomanjkanje interesa za to problematiko se vleče že nekaj vlad in se, kljub obljubam o nasprotnem, očitno nadaljuje tudi z novo garnituro na kulturnem ministrstvu.
Kulturna ministrica Asta Vrečko je pred skoraj mesecem in pol dobila naša vprašanja o tem. Če povzamemo, zanimalo nas je, kaj nameravajo na ministrstvu storiti, da bi tuje korporacije pripravili do tega, da bi slovenskim strankam njihovih servisov pretočnih vsebin začele ponujati filme, serije in druge oddaje v slovenskem prevodu.
Ministrica nam na vprašanja nikoli ni odgovorila, največ, kar smo z ministrstva dobili, je bila obljuba njenega svetovalca Dejana Štamflja, da pri njih problem jemljejo resno. Direktno nam je bilo rečeno, naj ministričinih odgovorov na vprašanja ne pričakujemo, da pa ministrstvo za »naslednji teden« pripravlja neko splošno izjavo o tem. Potem ko so lahko čez poletje v različnih medijih zasledili prispevke na to temo, je nekdo očitno začel razmišljati, da bi bilo dobro, če se ministrstvo nekako odzove.
Dlje od razmišljanja ni prišlo. Če je ministrstvo podalo kako »splošno« izjavo, je ni nikjer mogoče najti. Morda tudi zato, ker se je v tednu, ko smo pripravljali članek in poslali vprašanja ministrici Vrečkovi, že zagrevala afera Smodej, v katero so nekateri mediji poskušali potegniti tudi ministrico, dan po našem pogovoru s Štamfljem pa je naredil samomor slikar Roman Uranjek.
Vodilni kulturni funkcionarji so do tega problema čisto apatični in zazdaj jih bolj kot ameriško poniževanje slovenščine moti, če kak medij poudari to njihovo apatijo.
Preokupirani z zgodbo, ki je v naslednjih nekaj tednih obsedla slovensko javnost, Vrečkova in njeni sodelavci, kot kaže, niso imeli časa za karkoli drugega. Vsekakor ne za stvari, ki lahko še počakajo, med katere še ena nova garnitura kulturnega ministrstva uvršča tudi skrb za slovenski jezik v digitalni dobi. Treba je bilo objaviti splošno obsodbo spolnega nasilja in nato budno spremljati, kako se bo razvijala afera.
Vmes pa seveda poskrbeti za razpise in financiranje različnih kulturnih projektov, na ključne funkcije v kulturi imenovati še nekaj ljudi. Slovenski jezik pa … če je preživel stoletja ponemčevanja, bo prestal tudi tako malenkostno grožnjo, kot je angleščina namesto slovenščine na Netflixu, Disney+ ali Prime Videu.
Vodilni kulturni funkcionarji so do tega problema čisto apatični in zazdaj jih bolj kot ameriško poniževanje slovenščine moti, če kak medij poudari to njihovo apatijo. Potem se odzovejo, a ne preko uradnih kanalov, ampak po posrednikih tem medijem in novinarjem očitajo šlamparijo.