Predsednik republike Borut Pahor se bo danes sestal s predsednikom SDS Janezom Janšo, ki ga namerava kot relativnega zmagovalca predlagati za mandatarski položaj. Ker pa mu je Janša na prvem srečanju povedal, da ne namerava sprejeti kandidature, če se bo oblikovala neka druga večina v DZ, se zastavlja vprašanje, ali bo dal soglasje h kandidaturi.

Predsednik države Borut Pahor se bo v drugi polovici tedna spet srečal z Janezom Janšo, prvakom SDS, ki je zmagala na junijskih parlamentarnih volitvah. Kot je znano, je Pahor napovedal, da bo mandat za sestavo vlade zaupal relativnemu zmagovalcu, vendar pa želi od njega zagotovila, da mandata ne bo vrnil pred glasovanjem v državnem zboru.

Pravljice o tretji vlade Janeza Janše je verjetno konec. Potem ko mu je podporo odpovedala še Ljudmila Novak, bo za svojo koalicijo še težje prepričal stranke levo od sredine.

Nove parlamentarne volitve so po mnenju Andraža Zorka iz agencije Valicon v trenutni situaciji najverjetnejši scenarij. Levosredinske stranke se mu lahko izognejo le tako, da pri koalicijskih pogajanjih popustijo NSi in tej stranki dajo nesorazmerno moč. Da bi Janez Janša sprejel mandatarsko kandidaturo, pa se Zorku ne zdi verjetno.

Poslanka in nekdanja predsednica NSi Ljudmila Novak se je odločila, da prvaka SDS Janeza Janšo ne podpre za mandatarja za sestavo vlade, ker meni, da "politik, ki deli duhove v Sloveniji in gradi svojo politiko na delitvah, pač ne more biti predsednik vlade". Ob tem je dodala, da zna Janša svoje partnerje tudi uničevati in da je to "ves čas počel".

V NSi si želijo, da bi se pogajanja za takšno ali drugačno koalicijo okrepila, je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat povedal po pogovoru pri predsedniku republike Borutu Pahorju. Trenutno pa je NSi v pogajanjih po njegovih besedah vsebinsko bližje relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku SDS Janezu Janši.

Ne glede na nekaj več burnega političnega dogajanja v zadnjih dneh so po štirih tednih odprti še vsi scenariji razpleta volitev. Napočil je čas, da se pride na dan z bolj odprtimi kartami.

Premier Miro Cerar je včeraj v Bruslju znova dejal, da si ne želi orbanizacije Slovenije in da njegova stranka SMC podpira prizadevanja Marjana Šarca za oblikovanje koalicije. Da nihče noče v koalicijo z Janezom Janšo in SDS, zelo veliko pove o tej stranki, je ocenil Cerar ob prihodu na vrh EU v Bruslju.

Predsednik NSi Matej Tonin soglaša, da mora biti sporazum, ki bi ga o koalicijskem sodelovanju podpisale stranke pod okriljem predsednika LMŠ Marjana Šarca, čim bolj natančen in časovno omejen. Pojasnjuje pa, da se dnevno sliši tudi s predsednikom SDS Janezom Janšo.

Predstavniki strank na čelu s prvakom na volitvah drugouvrščene LMŠ Marjanom Šarcem so se na današnjem pogovoru o oblikovanju koalicije dogovorili, da bo končna koalicijska pogodba projektna. Kot je po koncu srečanja dejal Šarec, se bo tvorjenje sredinske koalicije nadaljevalo v petek z intenzivnimi vsebinskimi pogovori pogajalskih skupin strank.

Milan Brglez je prepričan, da je njegova izključitev iz stranke SMC povsem zrežiran dogodek, postopek pa tudi ni bil izpeljan v skladu s pravili. Vsi očitki na njegov račun so neutemeljeni, poudarja Brglez, ki je prepričan, da je glavni razlog izključitve njegova zahteva po konsolidaciji stranke. Kako bo nadaljeval politično pot, Brglez še ne ve.

Izključitev Milana Brgleza iz SMC odmeva na družbenih omrežjih. Politični analitik Igor Pribac pa je za včerajšnje Odmeve ocenil, da je to "prvorazredna politična novica, ki bo močno vplivala na sestavljanje vlade, ne glede na to, katera stran jo bo sestavljala".

Izvršni odbor SMC je na današnji seji soglasno sprejel sklep o izključitvi podpredsednika Milana Brgleza iz stranke. Brglez je ob tem prek Facebooka sporočil, da so ga izključili zaradi njegove pokončne drže, zaradi tega, ker je bil kdaj kritičen do lastne stranke ter zaradi tega, ker je nasprotoval temu, da gre SMC v koalicijo s SDS.

Vodstvo nacionalne RTV je svoje zaposlene z javno izjavo opozorilo, da svojim javnim in političnim delovanjem ter z dejavnostmi v prostem času ne smejo zlorabiti svojega položaja v RTV Slovenija in škodovati njeni »natančnosti, nepristranskosti in verodostojnosti«. V teh dneh je novinarka RTV Slovenija Špela Kožar na svojem zasebnem Facebook profilu plakate z nacistično simboliko, ki so se pojavili v Velenju, brez dokaza povezala s stranko SDS.

Poslanci novega državnega zbora so si najprej potrdili mandate, nato pa so za svojega (začasnega) predsednika izvolili Mateja Tonina. Za zdaj se še ni oblikovala nobena koalicija, ki bi lahko izvolila mandatarja prihodnje vlade.

Pred dnevi je prof. dr. Ernest Petrič predstavil obsežno avtobiografijo Spomini in spoznanja: diplomat, pravnik, politik.

Po praznikih bodo nadaljevali pogovore o sestavi vladne koalicije. Ti bodo lahko po tistem, ko so skoraj vse poslanske skupine podprle Mateja Tonina za predsednika DZ, potekali nekoliko bolj umirjeno. Kako tečejo pri prvaku zmagovite SDS Janezu Janši, ni znano, prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec pa je napovedal, da bodo nadaljevali v torek.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi relativna zmagovalka predčasnih volitev SDS prepričala 24,7 odstotka sodelujočih v anketi, ki jo je agencija Mediana opravila za POP TV. Druga z več kot pol nižjo podporo pa je LMŠ, ki jo podpira 10,1 odstotka anketiranih.

Nedavne volitve so pokazale marsikaj, predvsem pa je postalo zelo očitno tisto, o čemer se v javnem prostoru niti ne razpravlja. Gre za to, da je levica postala izjemno nestabilna tvorba brez prave vsebine, nasičena z amaterji in nekompetentnimi kadri.

Zadnji poziv 28 intelektualcev je dodaten prispevek k slovenski politični blaznosti