Tonin je pojasnil, da je parlamentarna zakonodajno-pravna služba tudi na današnjem delovnem posvetu pojasnila razloge, zakaj je treba Levico obravnavati kot koalicijsko poslansko skupino, kar so zagovarjali tudi v SDS, NSi in SNS.
A v koaliciji in Levici tega niso želeli sprejeti, velikost in tudi sestavo komisij za nadzor javnih financ ter obveščevalnih in varnostnih služb, v katerih ima po poslovniku večino opozicija, pa so želeli "nastaviti tako, da bi bila Levica jeziček na tehtnici", je pojasnil Tonin. Temu pa so se po njegovih besedah uprli vodje poslanskih skupin SDS, NSi in SNS ter napovedali, da v primeru vztrajanja pri takšni sestavi sami v te nadzorne komisije ne bodo imenovali svojih članov.
Sledila je prekinitev, kjer je "koalicija popustila in so se odločili, da bodo vendarle sprejeli tolmačenje zakonodajno-pravne službe in bo sestava obeh komisij takšna, da ima opozicija sama večino in da Levica ni jeziček na tehtnici," je še povzel Tonin.
Kot je dodal, pa ni bil sprejet njegov predlog, da bi zmanjšali številčnost odborov. Pojasnil je, da je slednje predlagal v želji, da bi bilo delo v DZ bolj operativno in hitrejše, da se ne bi podvajale zadeve in na odborih razprava ne bi bila tako dolga kot na plenarnem zasedanju. Po njegovem osnovnem predlogu bi tako odbori in komisije imeli do 13 članov.
Predlog o zmanjšanju števila članov so poleg NSi podprli še v SDS in SNS, a jih je, kot je dejal, "koalicija enostavno preglasovala" in je obveljalo, da bodo komisije in odbori ostali tako veliki kot v preteklem mandatu.
Zdaj naj bi pripravili čistopis današnjega dogovora in po vsej verjetnosti bodo v sredo na kolegiju predsednika DZ nadaljevali z dodatnimi usklajevanji, če bo to potrebno. Kolegij bo sicer predvidoma odločil tudi o sklicu nove izredne seje, ki bo v četrtek sledila tisti, ki so jo začeli minuli petek z izvolitvijo Marjana Šarca za predsednika vlade.
V nadaljevanju prve izredne seje naj bi tako najprej obravnavali odlok, s katerim bi zvišali letošnje odhodke Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za 35 milijonov evrov. Nato bi izvolili dva oziroma, če DeSUS svojega kandidata še ne bo predlagala, eno podpredsednico DZ iz vrst koalicije. S tem bi izredno sejo DZ sklenili, sledil bi Toninov odstop z mesta predsednika DZ. Še isti dan bi nato imeli novo izredno sejo, na kateri bi se seznanili s Toninovim odstopom, takoj zatem pa bi volili še podpredsednika DZ iz vrst največje opozicijske stranke in zatem še novega predsednika DZ, je povzel Tonin.
V strankah bodoče koalicije so se dogovorili, da bodo za novega predsednika DZ predlagali predsednika SD Dejana Židana. Kdo bo kandidat SDS za podpredsedniško mesto, še ni znano, so pa v stranki za STA potrdili, da bodo kandidata tokrat predlagali. V prejšnjem mandatu so se namreč tej možnosti odrekli.
Ali bodo v četrtek že odločali tudi o sestavi parlamentarnih delovnih teles, za zdaj še ni jasno. Tonin meni, da ta možnost obstaja, če se bodo v sredo uspeli uskladiti, a je to odvisno od koalicije. Bodo pa zagotovo na dnevni red druge izredne seje uvrstili tudi točko mandatno-volilne zadeve, da bodo lahko že v četrtek potrdili mandat nadomestni poslanki, ki bo v DZ prišla namesto Šarca. To bo Karla Urh.