Revija Reporter
Svet

Notranji ministri EU o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov

STA

8. okt. 2019 5:55

Deli na:

Kamp Vučjak v Bosni in Hercegovini.

Reuters

Notranji ministri EU bodo danes v Luksemburgu razpravljali o septembrskem dogovoru štirih članic EU o začasnem mehanizmu za premeščanje migrantov, rešenih v Sredozemlju. Četverica želi pridobiti čim več podpore preostalih članic. Začasni dogovor je pomemben kot most do kompromisa o azilni reformi in za vrnitev k normalnemu delovanju schengna.

Nemčija, Francija, Italija in Malta so septembra na Malti ob navzočnosti finskega predsedstva po več mesecih pogajanj dosegle dogovor o začasnem solidarnostnem mehanizmu, ki naj bi zagotovil dostojanstveno izkrcanje migrantov, rešenih v Sredozemlju.

Ta pilotni projekt, ki naj bi trajal najmanj šest mesecev z možnostjo podaljšanja, predvideva premeščanje prosilcev za azil, pri čemer proces premeščanja naj ne bi trajal dlje kot štiri tedne. Upravičenost za azil naj bi se preverjala po njihovi premestitvi. Pri izkrcanju naj bi opravili zgolj preverjanje na prvi pogled (prima facie).

Četverica bo poskušala danes zbrati čim več podpore med preostalimi članicami, pri čemer se po neuradnih informacijah pričakuje zlasti finančna sredstva ter tehnično in operativno pomoč.

Ta začasni dogovor je pomemben kot most do azilne reforme, ki je zaradi nesoglasij glede obveznih begunskih kvot že dolgo v slepi ulici. Pomemben je tudi za vrnitev k normalnemu delovanju schengna, torej odpravi nadzora na notranjih mejah.

Slovenijo bo na zasedanju zastopal notranji minister Boštjan Poklukar, ki naj bi to točko izkoristil tudi za informiranje kolegov o razmerah na zahodnobalkanski migracijski poti.

Slovenija se strinja, da je trenutno stanje, ko ladje z migranti več dni čakajo na vplutje v pristanišče, nevzdržno in v nasprotju z mednarodnimi standardi, zato podpira dogovor o solidarnostnih ukrepih, a pod določenimi pogoji.

Ti pogoji so: da gre za pomoč državam, ki so pod nesorazmernim migracijskim pritiskom, da gre za prerazporeditev oseb, ki očitno potrebujejo zaščito, ter da gre za prostovoljno odločitev članice o tem, kdaj bo sprejela prosilce in koliko jih bo sprejela.