Minister: Slovenija ne more zagotoviti 200 ljudi za evropsko enoto varuhov meja

Predlog Evropske komisije predvideva, da ima agencija lastno osebje in opremo ter da lahko njeni člani pod pristojnostjo in nadzorom članice, kjer so nameščeni, izvajajo tudi izvršne naloge, na primer preverjanje identitete in odločanje o vstopu ljudi na zunanji meji v državo.

Čeprav komisija izpostavlja, da predlog ne posega v nacionalno suverenost, podrobnosti kažejo nasprotno. Predvideva namreč možnost posredovanja mejne in obalne straže v članici tudi, če ta za to ne zaprosi; to naj bi bil "skrajni ukrep, če je na kocki interes celotne EU".

Evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos je skrbi, da krepitev pristojnosti pomeni poseganje v nacionalno suverenost, včeraj označil za posledico "nesporazumov". Zatrdil je, da odgovornost za zaščito zunanje meje unije ostaja v rokah članic. Komisar je tudi ocenil, da uživa predlog komisije široko podporo.

Avstrijski notranji minister Herbert Kickl, ki je vodil zasedanje, je pojasnil, da se vse članice sicer strinjajo s potrebo po krepitvi zaščite zunanje meje unije, a da je praktičnih vprašanj že veliko. Še zlasti je izpostavil pomisleke glede poseganja v nacionalno suverenost.

Slovenski notranji minister Boštjan Poklukar je izpostavil, da Slovenija podpira krepitev zaščite zunanje meje EU in vidi predlog komisije kot pomemben korak. Še zlasti je zadovoljna s krepitvijo mandata agencije za delovanje v tretjih državah, vključno z državami Zahodnega Balkana.

Kljub temu ima Slovenija nekaj pomislekov. "Nanašajo se na kriterije, po katerih bi določili število uslužbencev, ki bi jih posamezna država prispevala v stalno sestavo. Teh trenutno ni," je poudaril Poklukar.

Po predlogu komisije naj bi Slovenija prispevala okoli 200 uslužbencev. "Številka 200 ni sprejemljiva, v tem trenutku je ne moremo zagotoviti," je dejal minister. Podobne težave imajo po Poklukarjevih navedbah tudi druge članice, ki se prav tako srečujejo s pomanjkanjem policistk in policistov.

Poleg meril za določanje števila uslužbencev, ki naj bi jih prispevala posamezna država, je minister med pomisleki naštel še vprašanje izvršnih pooblastil, ki naj bi jih imelo osebje agencije, vprašanje financiranja, usposabljanja, zaposlitev in napotitev ter časovni okvir vzpostavitve enote do leta 2020, ki po slovenski oceni ni realen.

Podobne pomisleke so izrazile tudi nekatere druge države, med njimi Francija, Danska, Grčija, Švica in vse države iz naše okolice, je še povedal minister. Največ pomislekov in neznank je glede stalne sestave in pooblastil uradnikov evropske straže, je pojasnil.

Slovenski minister pričakuje še dolgo in zanimivo razpravo o tej temi. Odločitve včeraj niso bile predvidene.

V Luksemburgu je odmevalo tudi vnovično podaljševanje nadzora na notranjih mejah v schengnu, ki so ga potrdile Avstrija, Nemčija in Danska. Avstrijski minister je znova zavrnil slovenske kritike nadzora, češ da slovenskih stališč ne razume in da je njegova naloga zagotavljati varnost Avstrijcev.

Kickl je tudi ponovil, da bo Avstrija notranji nadzor ohranila, dokler ne bo ustrezne zaščite zunanje meje. Da zunanja meja ni ustrezno zavarovana, pa priča tudi razprava o krepitvi evropske mejne in obalne straže, je ponazoril.

Poklukar je v odziv na besede avstrijskega kolega izpostavil, da Slovenija učinkovito zagotavlja nadzor schengenske meje, kar je ob obisku premierja Marjana Šarca v Berlinu potrdila tudi nemška kanclerka Angela Merkel.

Povedal je tudi, da se je ob robu zasedanja vljudnostno pogovoril z avstrijskim kolegom in ga povabil na obisk v Slovenijo, a teh tem nista odpirala. Želim si dialoga še naprej, je izpostavil slovenski minister, saj da je nadzor moteč tako za avstrijske in slovenske kot vse ostale državljane, ki prehajajo to mejo. "Želim si, da Avstrija to čim prej razrahlja ali odpravi," je dejal.

Poleg krepitve evropske mejne straže je bila ključna tema zasedanja tudi vračanje nezakonitih migrantov. Slovenija pogreša večjo ambicioznost Evropske komisije, zlasti ko gre za medsebojno priznavanje odločb o vrnitvi. Pozdravlja pa nekatere druge rešitve, na primer uvedbo hitrih postopkov na meji in enotna merila glede tveganja pobega tujcev v postopkih vračanja.

Slovenski minister je še izpostavil, da je kolege seznanil s stanjem na zahodnobalkanski migracijski poti, ki se žal ne izboljšuje, še posebej zaskrbljujoče pa so razmere v BiH.

Notranji ministri so med drugim tudi pregledali stanje v pogajanjih o prenovi skupnega azilnega sistema, ki je v slepi ulici zaradi spornih obveznih begunskih kvot. Avstrijski minister je optimističen, a preboja ni na vidiku.

O vseh migracijskih temah bodo prihodnji teden v Bruslju razpravljali voditelji članic EU.