Slovenija je zadržana do malteškega dogovora o premeščanju migrantov

Slovenski minister je kolegom na kratko predstavil razmere v Sloveniji: številke se povečujejo, letos beležijo že okoli 12.000 nezakonitih prehodov meje, pri čemer policija večino migrantov vrača na Hrvaško, in približno 3000 prošenj za mednarodno zaščito.

Pri tem sicer izpostavlja, da Slovenija razmere na zunanji schengenski meji obvladuje z različnimi ukrepi in da ni razloga za skrb, je pa zaradi teh razmer zadržana do malteškega dogovora.

Slovenija ima svojo zahodnobalkansko migracijsko pot. Dokler je dejavna ta pot in dokler se sooča s tako velikimi številkami, so zmogljivosti na voljo za prosilce za azil na hrvaško-slovenski meji, je poudaril Poklukar.

O siceršnji podpori malteškemu dogovoru med članicami unije je slovenski minister dejal le, da nima podatka o tem, katera država podpira začasni mehanizem. Dodal je zgolj še, da so bile zadržane tudi nekatere druge države.

Nemčija, Francija, Italija in Malta so septembra na Malti ob navzočnosti finskega predsedstva po več mesecih pogajanj dosegle dogovor o začasnem solidarnostnem mehanizmu, ki naj bi zagotovil dostojanstveno izkrcanje migrantov, rešenih v Sredozemlju.

Ta pilotni projekt, ki naj bi trajal najmanj šest mesecev z možnostjo podaljšanja, predvideva premestitev prosilcev za azil v štirih tednih. Upravičenost za azil naj bi se preverjala po njihovi premestitvi.

Četverica je poskušala včeraj zbrati čim več podpore med preostalimi članicami, pri čemer se po neuradnih informacijah pričakuje zlasti finančna sredstva ter tehnično in operativno pomoč.

Ne pri finskem predsedstvu ne v Evropski komisiji po koncu zasedanja niso želeli podati jasnega odgovora na vprašanje, koliko držav podpira dogovor z Malte, češ da članice včeraj niso bile pozvane k nikakršnim zavezam. So pa izpostavili, da je bilo vzdušje konstruktivno.

Pogovore o tem bodo na tehnični ravni nadaljevali v petek v Bruslju, da jasneje opredelijo sodelovanje pri tem mehanizmu.

Dogovor četverice naj bi sicer podprli Portugalska, Irska in Luksemburg, prav tako naj bi naklonjenost nakazali Švedska in Finska.

Ta začasni dogovor je pomemben kot most do azilne reforme, ki je zaradi nesoglasij glede obveznih begunskih kvot že dolgo v slepi ulici, saj višegrajska četverica obveznim kvotam odločno nasprotuje. Pomemben je tudi za vrnitev k normalnemu delovanju schengna, torej odpravi nadzora na notranjih mejah.

Poklukar je sicer glede povezovanja rešitve za obravnavo migrantov s schengnom dejal le, da se o schengnu na zasedanju niso pogovarjali.

Notranji ministri so se sicer seznanili tudi z razmerami na drugih migracijskih poteh. Ciper, Bolgarija in Grčija so predstavili svojo pobudo o vzhodnosredozemski poti, ki je tudi najbolj dejavna.

Zato je treba po Poklukarjevih besedah na ravni EU vsa prizadevanja usmeriti v stabilizacijo razmer v Turčiji. Migracijski dogovor EU in Turčije je treba ohranjati in izvajati, je izpostavil.

Slovenski notranji minister je sicer včeraj v Luksemburgu znova protestiral zaradi vnovičnega podaljšanja nadzora na meji med Slovenijo in Avstrijo. Ta ukrep je po njegovih besedah povsem nepotreben in povzroča veliko gospodarsko škodo.

Povedal je, da ga je avstrijski kolega Wolfgang Peschorn ob robu zasedanja notranjih ministrov EU v Luksemburgu obvestil, da Avstrija znova podaljšuje nadzor na notranji meji. Novembra je tako predvideno še šestmesečno podaljšanje.

Spomnil je, da je Slovenija predlagala mešane patrulje, ki jih že izvaja na meji z Italijo in Hrvaško. Uradnega stališča Avstrije glede te pobude še ni, je povedal Poklukar in poudaril, da je to dobra oblika meddržavnega policijskega sodelovanja, ki se izvaja tudi v drugih državah EU.

Mešane patrulje bi bile boljše od notranjega nadzora, tudi za gibanje ljudi, saj tudi Avstrijci čakajo na mejnem prehodu Karavanke in Šentilj na avstrijski strani, prav tako čaka tovor, je še pojasnil Poklukar.

Ob robu zasedanja v Luksemburgu je bilo sicer včeraj mogoče neuradno izvedeti, da je komisija preložila obravnavo vprašanja pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen s 16. na 22. oktober.

Evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos je bil skrivnosten tako glede ocene kot glede časovnega okvira. Poudaril, da si po najboljših močeh prizadeva, da bi komisija lahko oceno pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen pripravila še pred koncem njegovega mandata, in sicer iz dveh razlogov: ker si Hrvaška to zasluži in ker se je za to osebno zavzel na svojem zaslišanju za komisarja pred petimi leti.

A seveda pod enim pogojem - da Hrvaška izpolni vsa merila, je dodal komisar. Na vprašanje, ali po njegovi oceni izpolnjuje vsa merila, je odgovoril, da "tečejo zadnjo miljo" in da je treba počakati, dokler odločitev ne bo sprejeta.

Tudi notranji minister Boštjan Poklukar je bil glede pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen včeraj v Luksemburgu molčeč. V povezavi s schengnom in Hrvaško čakajo na nadaljnje korake, včeraj se o tem niso pogovarjali ne uradno ne neuradno, je dejal.