»Služil bom denar.« Tako je pred skoraj dvajsetimi leti Gerhard Schröder odgovoril na vprašanje, kaj bo počel, ko ne bo več nemški kancler. To mu je tudi uspelo. Kot lobist in poslovnež je samo z delom za ruska energetska podjetja vsako leto v svoj žep spravil okoli milijon ameriških dolarjev.

Nemški kancler Olaf Scholz je danes ocenil, da bi podaljšanje obratovanja nemških jedrskih elektrarn, ki naj bi jih zaprli konec letošnjega leta, "lahko bilo smiselno". Razprava o tem se v Nemčiji krepi spričo vse bolj negotove dobave ruskega plina. Scholz je Moskvi sicer danes očital namerno blokado dostave plinske turbine za Severni tok 1.

V luči bojazni, da utegne Rusija bistveno zmanjšati ali celo ustaviti dobavo plina Evropi, se je nemški finančni minister Christian Lindner zavzel za popolno odpoved proizvodnji elektrike s pomočjo plina. Temu je sicer nemudoma ugovarjal minister za gospodarstvo Robert Habeck, ki svari, da bi to vodilo v hudo pomanjkanje in celo izpade elektrike.

Pod Vršičem zadnjo julijsko nedeljo tradicionalno poteka slovesnost pred Rusko kapelico, ki so jo ruski vojni ujetniki med prvo svetovno vojno postavili v spomin na tovariše, ki so umrli med gradnjo ceste čez Vršič. Letos je spričo vojne v Ukrajini načrtovan le kratek pietetni dogodek za člane in prijatelje Društva Slovenija Rusija.

Privrženci ukrajinskega odpora bi bili lahko veseli, ker je na svoje tretje potovanje v tujini zunanja ministrica Tanja Fajon odletela v Kijev. S tem je pregnala še zadnje dvome v svojo »proruskost«. A jim to ne gre v račun. Podobni so tistim, ki se jezijo, ker je denimo Janez Janša, nekoč privrženec ultrakomunističnega levičarstva, postal demokrat.

Madžarski premier Viktor Orban je danes ob obisku pri avstrijskem kolegu Karlu Nehammerju pričakovano branil svoje nedavne izjave o ustvarjanju "mešane rase" v Evropi. Kot je dejal po poročanju tujih tiskovnih agencij, ga ljudje včasih narobe razumejo, a njegove izjave in stališča odražajo "kulturni in civilizacijski vidik".

Ameriški državni sekretar Antony Blinken namerava po lastnih besedah z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v kratkem govoriti o izpustitvi Američanov Paula Whelana in Brittney Griner iz ruskega zapora. V igri naj bi bila izmenjava zapornikov. To bo prvi pogovor zunanjih ministrov ZDA in Rusije, odkar je Rusija 20. februarja napadla Ukrajino.

V Sloveniji to zimo ne bo redukcij pri oskrbi gospodinjstev s plinom, je po včerajšnjem zasedanju ministrov EU za energetiko, na katerem so se dogovorili o zmanjšanju porabe plina, zagotovil slovenski minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Da bi prišlo do motenj pri oskrbi s plinom, bi moralo iti veliko stvari narobe, je poudaril.

ZDA obžalujejo napoved Rusije, da se bo leta 2024 umaknila od sodelovanja pri projektu Mednarodne vesoljske postaje (ISS), je v torek dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Ned Price in izrazil presenečenje nad to odločitvijo. Tudi določeni ruski strokovnjaki na tem področju opozarjajo na morebitno nesmotrnost odločitve.

Rusija želi približno 200 Ukrajincem, obtoženim zločinov proti človeštvu, soditi pred še ne ustanovljenim mednarodnim sodiščem. Ker v ZN prevladuje Zahod, bi morala takšno sodišče voditi partnerska država ali organizacija Rusije, je danes v pogovoru za ruski časnik Rossijskaja gazeta dejal vodja preiskovalnega odbora Aleksander Bastrikin.

V Rusiji je od včeraj blokiran dostop do spletne strani novega projekta sodelavcev časnika Nova Gazeta, ki je bil znan po svojih do Kremlja kritičnih stališčih. Sodelavci tega časnika so sredi julija zagnali nov projekt, potem ko so kmalu po začetku vojne v Ukrajini prenehali z izdajanjem tiskanega časopisa, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Rusija je danes Slovenijo dodala na seznam držav, ki izvajajo neprijateljska dejanja do ruskih diplomatskih in konzularnih predstavništev v tujini. Uvrstitev na seznam pomeni, da Slovenija ne bo mogla več najemati ljudi za delo na svojih diplomatskih predstavništvih v Rusiji, piše ruska tiskovna agencija Tass.

Verjetno je, da Rusija povsem prekine dobavo plina Evropski uniji, je danes dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Zato komisija predlaga zmanjšanje porabe tega energenta za 15 odstotkov, je povedala.

Ruski predsednik Vladimir Putin se je včeraj v Teheranu sestal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Razpravljala sta o Siriji, vojni v Ukrajini in izvozu ukrajinskega žita. Pri tem se je Putin zahvalil turškemu predsedniku za posredovanje v pogovorih o izvozu žita in dejal, da je bil dosežen določen napredek.

»Veseli me, da imamo partnerja, ki deli in aktivno brani evropske vrednote,« je nemški kancler Olaf Scholz dejal slovenskemu premierju Robertu Golobu, ki je za svoj prvi bilateralni obisk izbral Berlin. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bosta s slovenskim premierjem odlično sodelovala, zlasti v luči težkih nalog, ki so pred nami in jih lahko rešujemo le skupaj, tako v okviru dvostranskih odnosov kot tudi v EU.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v nedeljo sporočil, da je razrešil vodjo varnostne službe Ivana Bakanova in generalno državno tožilko Irino Venediktovo zaradi številnih primerov domnevne izdaje med ukrajinskimi uradniki kazenskega pregona. Gre za eno največjih zamenjav v vladi od začetka ruske invazije na Ukrajino.

Vojna v Ukrajini je pognala kvišku cene energentov in hrane. Zaradi naraščajoče draginje, ki ima seveda zaradi nezadovoljstva ljudi tudi politične posledice, so centralne banke v EU in ZDA napovedale vojno inflaciji z dvigom obrestnih mer. To pa lahko svetovno gospodarstvo potisne v recesijo.

Ne glede ne podnebno segrevanje nam zima že kaže zobe. Prihaja jesen in z njo vprašanje oskrbe Evrope s plinom. EU in z njo Slovenija nima kaj dosti svojega plina. Kako bomo prebrodilo zimo?

Iz ruskega energetskega velikana Gazprom so sporočili, da so od nemške družbe Siemens zahtevali vrnitev turbine, ki jo je podjetje popravilo v Kanadi. S tem naj bi zagotovili delovanje trenutno zaprtega plinovoda Severni tok, po katerem ruski plin teče v Evropo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ukrajinska vlada si prizadeva, da bi ji ZDA dobavile rakete daljšega dosega za raketne sisteme Himars, je v sredo potrdil član parlamentarnega odbora za obrambo Fedir Venislavski. Trenutno ima Kijev za raketni sistem Himars na voljo zgolj rakete z dometom 70 kilometrov, čeprav so na voljo tudi izstrelki z dometom med 300 in 500 kilometrov.