Revija Reporter
Slovenija

Šarec: Za osamosvojitev Slovenije je zaslužen celoten narod, ne le posamezniki

STA

23. dec. 2019 15:50 Osveženo: 15:54 / 23. 12. 2019

Deli na:

Predsednik vlade Marjan Šarec je sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991.

Nebojša Tejić/STA

Predsednik vlade Marjan Šarec je pred dnevom samostojnosti in enotnosti danes na Brdu pri Kranju sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo. V izjavi medijem je spomnil na njihovo bolečo izgubo in dodal: "Dati svoje življenje za domovino je nekaj največjega, kar lahko človek stori".

Sprejema za svojce padlih pripadnikov Teritorialne obrambe RS, ministrstva za notranje zadeve ter civilnih žrtev in ranjenih v vojni za Slovenijo leta 1991 so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, minister za obrambo Karl Erjavec in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar. Šarec je ob tem izrazil prepričanje, da je prav, da se tudi na tak način spomnijo žrtev.

Predsednik vlade Marjan Šarec je sprejel svojce padlih v vojni za Slovenijo leta 1991.

Nebojša Tejić/STA

V izjavi za medije ob robu sprejema je potegnil tudi nekaj vzporednic med tedanjimi in današnjimi časi. Tudi tedaj politika ni bila povsem enotna, je pa zato narod takrat stopil skupaj, je spomnil. "Plebiscit je bil res izjemno dejanje slovenskega naroda in za osamosvojitev Slovenije je zaslužen celoten narod, ne le posamezniki," je izpostavil premier.

Ocenil je, da se danes "ne zavedamo več, kaj imamo, s tem ko imamo svojo državo" in se velikokrat ne znamo poenotiti ob čisto banalnih vprašanjih. "Sem pa prepričan, da če bi prišlo do takšnih dogodkov, kot so bili pred 29 leti, bi narod spet stopil skupaj in spet pokazal enotnost. In tega prepričanja mi ne more nihče vzeti," je navedel. Dodal je, da je namreč slovenski narod skozi stoletja obstal in vedno je v kritičnih trenutkih znal stopiti skupaj. "In tudi danes bi, tako kot stopi skupaj, ko je treba komu pomagati, ko so kakšne naravne nesreče," je spomnil in dodal, da takrat ni nič važno, kakšne barve je kdo.

Ko gre za današnje politične cilje, pa so v primerjavi s tistimi izpred skoraj treh desetletij gotovo manj prelomni, kot so bili osamosvajanje, priznanje države ter vstop v EU in Nato. "Ne bi rekel, da nimamo ciljev, vendar smo jih veliko tudi že dosegli in vsi ti prelomni dogodki so bili tako izjemni, da jih še dolgo ne bomo doživeli," je dodal.