Kristjani v sredo praznujejo božič

Kristjani so se na božič, dan, ko se je po Svetem pismu Jožefu in Mariji v mestecu Betlehem rodil Jezus, začeli pripravljati z adventom, ki se je letos začel 1. decembra, sklenil pa se bo v torek, dan pred božičem. Takrat bodo po domovih postavili jaslice, ki tridimenzionalno, večinoma miniaturno predstavljajo Jezusovo rojstvo.

V božičnem času so jaslice postavili v večini slovenskih cerkva, ponekod pa pripravljajo tudi uprizoritve živih jaslic. Med takšnimi je uprizoritev v Postojnski jami, ki jo pripravljajo že tri desetletja.

Verniki bodo v torek zvečer odšli v cerkev k polnočnici, v sredo dopoldne pa bodo božične maše. V Katoliški cerkvi je za božič navada trikratnega obhajanja maše - opolnoči, ob zori in podnevi. Vsak duhovnik sme zato ta dan izjemoma opraviti tri maše. Pri polnočnici je največji poudarek na Jezusovem rojstvu, ob zorni maši se pripoved nadaljuje s pastirji, ki so obiskali Jezusa, dnevna maša pa govori o učlovečenju Boga.

Škofje v poslanicah poudarili pomen božiča

Tako katoliški škofje kot evangeličanski škof Leon Novak so v tradicionalnih božičnih poslanicah izpostavili pomen božiča. Prihod učlovečene božje besede v našo deželo in med nas naj bo tako uspešen, kot o božji besedi piše prerok Izaija, so zaželeli škofje Katoliške cerkve v Sloveniji. Prerok Izaija po njihovih navedbah o božji besedi piše: "Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, ne da bi napojil zemljo, jo naredil rodovitno in brstečo, dal sejalcu seme in uživalcu kruh, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne vrne se k meni brez uspeha, ne da bi storila, kar sem hotel, in izpolnila, za kar sem jo poslal." Po njihovem voščilu naj novorojeni bojevnik prevetri in prezrači našega duha ter razvedri in na široko odpre naša srca.

"Bistvo božiča je, da se Bog drži svoje obljube in se vključi v zgodbo človeštva," je za STA opozoril ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po njegovih besedah je Bog, ki se je učlovečil, dal veljavo človeku in hkrati podlago za spoštovanje vsakega človeka in človekovih pravic. "O človekovih pravicah ne glasujemo, ker pripadajo človeku kot takemu. Nihče mu jih ne podari in nihče mu jih nima pravice vzeti," je poudaril.

Evangeličanski škof Novak pa je v poslanici spomnil, da božič govori o rojstvu Odrešenika v Betlehemu. Evangeliji po njegovih besedah opisujejo prihod božjega sina v ta svet, njegovo rojstvo pa je začetek zgodovine božjega odrešenja za vse človeštvo. Božič je hkrati sporočilo vsakemu izmed nas, da ga Bog ljubi in hrepeni po njem, je navedel. Kadar tudi mi ljubimo, kot je ljubil Kristus, mu postanemo vedno bolj podobni, delujemo, verujemo in živimo skladni z njegovo podobo, je izpostavil. Božič je po njegovih besedah praznik ljubezni. Najprej je namreč Bog ljubil nas, da bi tudi mi lahko ljubili druge. Iz njegove ljubezni črpamo moč in energijo za ljubezen do sočloveka, je poudaril.

25. december kot dan Jezusovega rojstva določen v 4. stoletju

Natančen datum Jezusovega rojstva ni znan, čeprav o njegovem življenju obstaja več zgodovinskih zapisov iz konca prvega in začetka drugega stoletja. O njem sta pisala judovski zgodovinar Jožef Flavij in cesarski namestnik Plinij Mlajši. Omenjata ga tudi rimska zgodovinarja Tacit in Svetonij. Papež Julij I., ki je papeževal v 4. stoletju, pa je za datum Jezusovega rojstva določil 25. december. Domnevajo, da je bil 25. december izbran z namenom, da bi z njim nadomestili rimski praznik nepremaganega Sonca oziroma boga Mitre.

Zelo verjetno je tudi, da se Jezus ni rodil ob začetku našega štetja, ampak nekaj let prej. Rimski škof je namreč v 6. stoletju benediktincu Dioniziju Maliju naložil, naj izračuna leto Jezusovega rojstva, na podlagi česar so nato določili tekoče leto, a naj bi se Mali pri izračunu zmotil za štiri do sedem let.

Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, vendar to ne pomeni za vse istega dne. Pravoslavni verniki namreč namesto gregorijanskega koledarja uporabljajo julijanski koledar, ki se od katoliškega razlikuje za 13 dni. Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji bo božič tako praznovala 7. januarja.

Po zakonu o praznikih in dela prostih dnevih iz leta 1991 je božič tako kot v številnih drugih državah dela prost dan.