Revija Reporter
Slovenija

Pahor: Danes vidimo porast politike, ki deli; ki razlik ne presega, ampak jih izkorišča

STA

24. dec. 2019 6:00

Deli na:

Predsednik republike Borut Pahor.

Bobo

Na dan, ko je pred 29 leti potekal plebiscit o samostojni Sloveniji, smo v Sloveniji s številnimi slovesnostmi zaznamovali dan samostojnosti in enotnosti, ki ga bomo sicer praznovali v četrtek. Predsednik republike Borut Pahor je na osrednji slovesnosti poudaril, da Slovenija ne potrebuje plebiscitarne enotnosti, potrebuje pa dialog in sodelovanje.

Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je na osrednji državni proslavi v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma dejal Pahor. Takšne enotnosti po njegovih besedah Slovenija danes ne potrebuje, potrebuje pa več dialoga in sodelovanja.

Spomnil je na enotnost ob plebiscitu za samostojno državo, ki so ji po njegovih besedah botrovale štiri "magične prvine": jasna vizija samostojne države, odločno voditeljstvo, iskren dialog in tvorno sodelovanje.

Enotnost na plebiscitu je bila odločilna za ustanovitev države in njeno enotno vojaško obrambo, je poudaril Pahor in dodal, da bi bil razvoj zgodovinskih dogodkov drugačen, če bi namesto polne enotnosti na plebiscitu odločitev za ustanovitev lastne države zmagala le za las.

Danes po njegovih besedah vidimo porast politike, ki deli. "Ta politika se ne trudi, da bi razlike presegala, nasprotno. Te razlike izkorišča," je poudaril. Slovenija zato po njegovem mnenju potrebuje več dialoga in sodelovanja.

Opozoril je tudi, da se je po koncu finančne in gospodarske krize prestrukturiralo gospodarstvo, država pa ne. Odlašanje z njeno modernizacijo, ki vključuje strukturne spremembe bo po njegovih besedah postajalo vse večji problem. Poleg tega jih v prihodnjem letu čaka oblikovanje podnebne politike, konferenca o evropski prihodnosti in spremembe volilne zakonodaje, je spomnil predsednik republike.

"Morda danes res ni tak prelomen čas, ki bi terjal narodno enotnost kot pred skoraj 30 leti. Vendar imamo kup neposrednih in velikih, zahtevnih in zapletenih nalog, ki jih lahko dobro in uspešno opravimo samo skupaj," je še dodal Pahor.

Visoki predstavniki države so praznik zaznamovali tudi na drugih slovesnostih. Predsednik vlade Marjan Šarec na Brdu pri Kranju sprejel svojce padlih in ranjenih v vojni za Slovenijo leta 1991. V izjavi medijem je spomnil na njihovo bolečo izgubo in dodal: Dati svoje življenje za domovino je nekaj največjega, kar lahko človek stori.

Potegnil je tudi nekaj vzporednic med tedanjimi in današnjimi časi. Tudi tedaj politika ni bila povsem enotna, je pa zato narod takrat stopil skupaj, je spomnil. Plebiscit je bil res izjemno dejanje slovenskega naroda in za osamosvojitev Slovenije je zaslužen celoten narod, ne le posamezniki, je izpostavil premier. Izrazil je prepričanje, da bi tudi danes narod lahko spet stopil skupaj.

Sprejema so se udeležili tudi predsednik republike Pahor, minister za obrambo Karl Erjavec in minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar.

Podpredsednik DZ Jože Tanko pa je na slavnostni seji DZ pred dnevom samostojnosti in enotnosti poudaril, da je bilo eno temeljnih izhodišč slovenske osamosvojitve upor proti kršenju človekovih pravic. Prek postulatov pravne države naj bi bilo v Sloveniji enako varstvo pred zakonom zagotovljeno vsakomur. Vendar pa še zdaleč ni vse tako, kot bi moralo biti, je opozoril.

Tanko je spregovoril tudi o aktualnih razmerah v državi in kot največje breme države pa je navedel nedelovanje preiskovalno-sodnega sistema.

Še pred osrednjo slovesnostjo in slavnostno sejo DZ je v ljubljanski stolnici tradicionalno potekala maša za domovino. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je v pridigi spomnil na osamosvojitveno dogajanje pred 29 leti. Med tistimi, ki so premogli dovolj politične odločnosti in poguma, da so milostni trenutek spremenili v uresničenje pričakovanj, je izpostavil letos preminulega Ivana Omana.

Zore se je tudi zavzel za krepitev pozitivnih vrednot in za veselje nad življenjem. Skupno dobro je po besedah nadškofa najprej naša narodna skupnost, njena življenjska moč, njena skrb za prihodnost, ki jo omogoča le naša skupna odločitev za življenje, za več življenja, za veselje nad življenjem.

Kritičen pa je bil do dela vladajoče politike, ki ni sposoben oz. noče uveljaviti vladavine prava ter izpolniti odločb ustavnega sodišča.

S poslanicami so se ob prazniku oglasili tudi nekateri drugi visoki predstavniki države. Predsednik DS Alojz Kovšca je v njej poudaril, da je plebiscitarna odločitev presegla sanje narodnega prebujenja ter v enotnosti prvič v zgodovini povezala Slovenke in Slovence kot narod, ki si zasluži lastno državo.

Plebiscit je označil za zgodovinski trenutek. Danes, ko se svet sooča z globalnimi družbenimi in podnebnimi spremembami, ko se razblinjajo stari vzorci razmišljanj in vrednotenj, ko se kruši zaupanje javnosti v politiko, je pomembno, da znova stopimo skupaj, kot en in enoten narod, je poudaril.

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar pa je izpostavil, da se danes s ponosom spominjamo državotvornih odločitev. Po njegovih besedah živimo v državi, ki je demokratična, pravna, moderna, varna in socialna, predvsem pa je država vseh svojih državljank in državljanov.

Spomnil je, da so pred 29 leti naše tisočletne sanje postale resničnost. A dodal, da je bila pot za mlado in ambiciozno državo tlakovana tudi s težkimi preizkušnjami, ki smo jih premagovali združeni, z veliko mero odgovornosti, odločnosti in poguma.