V družbi Gen-I vidijo v prekrškovnih postopkih, ki jih je v povezavi s plačami vodilnih zoper štiri energetske družbe uvedlo gospodarsko ministrstvo, političen motiv. O njih namreč niso bili uradno obveščeni, pač pa so zanje izvedeli prek družbenih omrežij. Cilj je škodovati ugledu družbe in njenemu dosedanjemu vodstvu, so sporočili.

Gospodarsko ministrstvo je uvedlo prekrškovne postopke zoper organe nadzora družb Gen-I, Gen-EL, Gen-I Esco in Elektro Energija, ker mu niso pravočasno posredovali pogodb z direktorji družb v skladu s t. i. Lahovnikovim zakonom po lastniških spremembah. Dodatno je pozvalo, naj nadzorniki Gen-I preverijo skladnost izplačil vodilnim v družbi.

Odbor DZ za obrambo je na današnji seji opravil drugo obravnavo predloga zakona o izplačilu dodatka za delo v rizičnih razmerah poklicnim gasilcem, zaposlenih v prostovoljnih gasilskih enotah. Predlagane rešitve, ki so jih oblikovali v LMŠ in jih v DZ vložili skupaj z Levico in NeP, niso uspele prepričati večine članov odbora.

Več kot četrtina od 705 poslancev Evropskega parlamenta služi še z drugimi dejavnostmi, vrednost njihovih zaslužkov pa je skupno med 3,9 milijona in 11,5 milijona evrov, kaže najnovejša raziskava nevladne organizacije Transparency International EU (TI EU). Organizacija pri tem opozarja na morebitno navzkrižje interesov.

Zaposleni v javnem sektorju bodo danes dobili izplačan letošnji regres za letni dopust. V skladu z dogovorom, ki so ga sklenili vlada in sindikati, jim letos pripada regres v višini 1050 evrov. Nekateri bodo danes dobili izplačanih 1024 evrov, preostanek v višini 26 evrov pa ob izplačilu majske plače.

Italijanski premier Mario Draghi, ki že prejema najmanj dve visoki pokojnini in ima v lasti več nepremičnin, je ta teden sporočil, da se odreka kakršnikoli plači za opravljanje nalog predsednika vlade. Glede na napoved za odmero dohodnine je Draghi leta 2019 prejel več kot 583.000 evrov, od tega večinoma od pokojnin.

Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes na zahtevo SAB začela obravnavo izplačevanja dodatkov za javne uslužbence v času epidemije covida-19, ki je po mnenju SAB nesorazmerno. Sistem bi morali spremeniti, je poudarila Alenka Bratušek iz SAB. Seje niso končali in jo bodo nadaljevali prihodnjič.

Zahvaljujoč koronskim dodatkom je direktor Lekarne Ljubljana Marjan Sedej za december prejel prek devet tisoč evrov bruto plače, njegova strokovna direktorica Mateja Praprotnik pa 7769 evrov. Le dva primera plač, ki so s koronskimi dodatki v preteklih mesecih krepko narasle.

Pred dvema tednoma smo pisali o visokih plačah v javnem sektorju pri tistih, ki prejemajo visoke dodatke za delo v rizičnih razmerah v času epidemije covid-19. V veliki večini so plačni rekorderji zdravniki, tokrat pa smo pod drobnogled vzeli vodilne lekarnarje.

Sindikat kliničnega centra Ljubljana in Sindikat zdravstva Slovenije sta v četrtek izrazila protest proti reviziji izplačil covidnih dodatkov v plačni skupini J. Na ljubljanskem UKC so ob tem za STA poudarili, da revizija ni osredotočena na plačno skupino J, saj revidirajo vsa izplačila covidnih dodatkov. Nepravilnosti doslej niso odkrili.

Minister za zdravje Janez Poklukar je odredil nujno izvedbo nadzora nad izplačili dodatkov zaradi epidemije. V finančni načrt javnega zdravstvenega zavoda za letos je treba vključiti tudi ta nadzor in posledično za ta namen načrtovati tudi finančna sredstva, je navedel v dopisu poslovodstvom zavodov, ki ga je pridobila STA.

Evroposlanec. Bržčas za marsikoga sanjska služba. Fina plača, zraven vse sorte dodatkov. Delo je lahko zelo prijetno. Malo potuješ, sprejemaš avtobuse z raznimi društvi, denimo kmečkih žena, ki pridejo na obisk v Bruselj. Še za to pripada kak dodatek. Na veselici v rojstnem kraju si sprejet kot bog in posebej izpostavljen ob nagovoru župana in ostalih govornikov. Ko še sam izrečeš par besed med ljudstvom završi od navdušenja. Slaba stran službe? Malo prostora za noge na letalih (letiš pa pogosto) in sedenje na sejah, ki znajo biti zelo dolgočasne.

Eden od razlogov, zakaj poslancem Desusa ni do tega, da bi zapustili vladajočo koalicijo, so tudi položaji, ki jih zasedajo v državnem zboru.

V Policijskem sindikatu Slovenije so v četrtek podali kazensko ovadbo zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa zaradi objave osebnih podatkov in plač policistov, kar je po njihovem mnenju v nasprotju z zakonodajo. Sumijo ga kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov v povezavi z drugimi kaznivi dejanji na škodo policistov.

Predsednik vlade Janez Janša je včeraj na Twitterju napovedal, da bodo operativni del policije izvzeli iz enotnega plačnega sistema in pravičneje uredili razmerja. Problem plač v policiji namreč po njegovem mnenju ni njihova javnost ali nejavnost, ampak razmerje med različnimi skupinami zaposlenih v policiji.

Na policiji so ocenili, da javna objava poimenskega seznama uslužbencev policije s plačo in delovnim mestom lahko vpliva na notranjo varnost v policiji. Zato so ministrstvu za notranje zadeve predlagali, da seznamov v tovrstni obliki ne objavlja in s tem ne povzroča dodatnih okoliščin, ki bi lahko posledično povzročili škodo delovanju policije.

Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, so zapisali.

V Policijskem sindikatu Slovenije, ki stavka že drugi dan, po prvem pregledu objave policijskih plač ugotavljajo, da je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane in bi lahko bilo tudi podlaga za odškodninske tožbe. Sindikat policistov Slovenije pa bo mnenje sporočil, ko dobi odgovor informacijskega pooblaščenca.

»Objava seznama zaposlenih na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve skupaj z njihovim nazivom in plačo je najbolj brutalen napad na to inštitucijo po letu 1991, v maniri prave kriminalne združbe. Vlada je s tem neposredno varnostno ogrozila te ljudi #kriminal,« je na tviterju zapisan nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec, zdaj svetovalec Liste Marjana Šarca.

Na področju zdravstva in socialnega varstva so dodatke, ki zaposlenim pripadajo za delo v epidemiji, ponekod izplačali, drugje še ne, pravi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Dodaja, da bo v vsakem primeru večina izplačil z zamikom. Tudi tam, kjer so dodatke dobili, so jih na primer decembra šele za oktober.