Informacijski pooblaščenec ne bo uvedel inšpekcijskega postopka zaradi javne objave plač zaposlenih na ministrstvu za notranje zadeve, policije in inšpektorata. Iz objave namreč ni razvidnih kršitev varstva osebnih podatkov, v morebitne druge zakonske izjeme glede prostega dostopa pa se informacijski pooblaščenec ne sme spuščati, so zapisali.

V Policijskem sindikatu Slovenije, ki stavka že drugi dan, po prvem pregledu objave policijskih plač ugotavljajo, da je prišlo do razkritja osebnih podatkov, ki se jih razume kot varovane in bi lahko bilo tudi podlaga za odškodninske tožbe. Sindikat policistov Slovenije pa bo mnenje sporočil, ko dobi odgovor informacijskega pooblaščenca.

»Objava seznama zaposlenih na policiji in na ministrstvu za notranje zadeve skupaj z njihovim nazivom in plačo je najbolj brutalen napad na to inštitucijo po letu 1991, v maniri prave kriminalne združbe. Vlada je s tem neposredno varnostno ogrozila te ljudi #kriminal,« je na tviterju zapisan nekdanji državni sekretar za nacionalno varnost Damir Črnčec, zdaj svetovalec Liste Marjana Šarca.

Na področju zdravstva in socialnega varstva so dodatke, ki zaposlenim pripadajo za delo v epidemiji, ponekod izplačali, drugje še ne, pravi predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Irena Ilešič Čujovič. Dodaja, da bo v vsakem primeru večina izplačil z zamikom. Tudi tam, kjer so dodatke dobili, so jih na primer decembra šele za oktober.

Minister za zdravje Tomaž Gantar se strinja, da so zdravstveni delavci oz. vsi, ki delajo s covidnimi bolniki, v primeru okužbe z novim koronavirusom upravičeni do polnega nadomestila za bolniško odsotnost. Predlog ministrstva za zdravje bo vključen v sedmi protikoronski zakon, je napovedal na Twitterju.

Koronska kriza je zaostrila pogoje poslovanja, zato številna podjetja še razmišljajo, ali bodo ob koncu leta zaposlenim izplačala božičnice in jih nagradila za uspešno poslovanje. V najbolj prizadetih panogah jih ni pričakovati, jih bodo pa izplačali nekateri trgovci in proizvodna podjetja, med najvišjimi bodo znova v farmacevtski industriji.

Vodstvo La Lige, španskega nogometnega prvenstva, je določilo omejitev plač, tako imenovani "salary cap", za vse klube v prvi in drugi španski ligi. Barcelona bo imela po novem za plače igralcev na voljo skoraj 300 milijonov evrov manj kot v prejšnji sezoni, je včeraj poročala francoska tiskovna agencija AFP.

Skupina zaposlenih pri Amazonu je v nedeljo odkorakala do razkošnega bivališča ustanovitelja in prvega moža tega podjetja Jeffa Bezosa na slavnem losangeleškem Beverly Hillsu. Tam so zahtevali boljše delovne pogoje, višje plače in pravično obdavčitev ultra bogatih, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Ker je v epidemiji novega koronavirusa izplačilo nadomestil plač za delavce na čakanju prevzela država, se je povprečna plača v Sloveniji marca znižala. Padec je bil največji v gostinstvu, opazen je bil tudi v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih, višja izredna izplačila pa so občutno povečala plače v bankah in zavarovalnicah.

Vlada je določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor znaša 39,2 milijona evrov, so sporočili iz Ukoma.

Nogometaši Maribora bodo zaradi krize v času pandemije koronavirusa imeli nižje plače, je danes sporočil klub. V Mariboru so pojasnili, da se morajo tako kot vsi po svetu spopadati z neprijetno situacijo in iskati ustrezne rešitve pri prilagajanju na nove razmere.

Zavod RS za zaposlovanje je do nedelje zaradi posledic epidemije novega koronavirusa prejel prek 32.000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za več kot 262.000 zaposlenih. Končno število vlog bi bilo lahko sicer za desetino nižje, saj so bile številne predložene večkrat, so pojasnili na zavodu. Kot so poudarili, so podatki začasni.

Čeprav so pri slovenskem nogometnem prvoligašu Olimpiji že pred časom napovedali znižanje plač zaradi prekinitve tekmovanja, ki ga je povzročila pandemija novega koronavirusa, pa vse očitno ne teče ravno gladko. V ljubljanskem klubu so pred dvema dnevoma zanikali, da gre za upor igralcev, a slovenski mediji spet pišejo o nestrinjanju igralcev.

Finančna uprava RS (Furs) je včeraj predstavila ukrepe na davčnem področju, ki jih prinaša prejšnji teden sprejeti zakon za blažitev posledic novega koronavirusa. Glede kriznega dodatka so povedali, naj ga podjetja pri plačah za marec izplačajo v sorazmerni višini. Epidemija je bila razglašena 13. marca.

Sredstva za dodatke zaposlenim v javnem sektorju zaradi izpostavljenosti in obremenjenosti pri obvladovanju epidemije covida-19 bo v celoti zagotovila država, je zatrdil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Pojasnil je, da bodo o tem, kdo in koliko dodatka dobi, odločali predstojniki, da pa si želi čim bolj enotne prakse dodeljevanja dodatka.

Sindikati v odzivih na sklep vlade o umestitvi plač ministrov in državnih sekretarjev v najvišji možni plačni razred po obstoječem zakonu izražajo nestrinjanje in potezo vlade označujejo za neprimerno. Ogorčeni so, da se je vlada za potezo odločila v kriznem stanju, ko veliko ljudi nima dohodkov in brez, da bi prvo poskrbela za njih.

Potem ko je v javnosti veliko prahu dvignila odločitev vlade o zvišanju plač ministrov in državnih sekretarjev, je vlada danes ponovno pojasnila, da za ta namen ni spreminjala nobenih predpisov. "Glede na aktualne razmere in bistveno povečan obseg nalog je uporabila veljavno ureditev," so poudarili.

Ministri in državni sekretarji nove vlade bodo imeli najvišje možne plače, kot po zakonu o sistemu javnih plač v javnem sektorju lahko pripada tem funkcijam. Za državne sekretarje na ministrstvih je tako določen 61. plačni razred, za ministre pa 64., je pred današnjo sejo vlade pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik

Danes začnejo veljati določbe novele zakona o minimalni plači, ki zvišujejo to plačo in iz nje izvzemajo vse dodatke. Ministrica za delo Ksenija Klampfer v luči nasvetov GZS podjetjem, naj dodatke vključijo v osnovno plačo, in strahov sindikatov, da bodo delavci na koncu izigrani, poziva k doslednemu izvajanju novele in napoveduje poostren nadzor.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bi morali danes potekati zagovori štirih obtoženih v aferi z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost, a se to ni zgodilo, saj je obramba dekanje ekonomske fakultete Metke Tekavčič zahtevala izločitev sodnika Zvjezdana Radonjića. Meni namreč, da ta ne more soditi v zadevi, ker da ni t. i. naravni sodnik.