Slovensko sodniško društvo je izglasovalo začetek stavkovnih aktivnosti v primeru "črnega scenarija", je včeraj za STA povedala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević. V primeru neizpolnitve ustavne odločbe do 4. januarja napovedujejo tudi protestne shode, odločajo pa se še o tem, ali bodo zoper državo vložili kolektivno ali individualne tožbe.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je v pogovoru za Siol potrdila, da so na ministrstvu pripravili nov predlog reševanja sodniških plač v obliki interventnega zakona, s katerim bi sodnikom zagotovili dodatnih tisoč evrov bruto plače na mesec. A je ob tem ocenila, da v koaliciji za to rešitev ni podpore.

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides je za 9. januar napovedal enodnevno opozorilno stavko, za 15. januar pa začetek splošne stavke zdravnikov iz zobozdravnikov. Za stavko je po oceni sindikata odgovorna vlada, saj ni izpolnila zavez iz sklenjenih sporazumov, je na novinarski konferenci povedal predsednik sindikata Damjan Polh.

Iz urada predsednice republike so novembra ministrstvu za javno upravo poslali dopis, v katerem so predlagali ureditev dodatkov k plačam funkcionarjev v državnih organih. Ob tem zavračajo navedbe, da si predsednica republike želi višje plačilo. Na ministrstvu predloge zavračajo, se pa strinjajo, da je treba vrednotenje dela funkcionarjev preučiti.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan še vedno verjame v pravočasno rešitev glede sodniških plač. Kot je poudarila v današnji izjavi za javnost po sestanku s člani Sodnega sveta, imajo na mizi več rešitev za odpravo neustavnosti pri sodniških plačah, ki se niso usklajevale že več kot desetletje.

Do volitev v Evropski parlament nas loči le še dobrih osem mesecev. Po novem bo v njem sedelo devet poslancev iz Slovenije. Med kandidati je pričakovati tudi sedanje poslance, toda malo je verjetno, da bodo vsi vnovič izvoljeni. A tudi če ne bodo, jim ne bo nič hudega.

Premier Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje Andreja Hoivika (SDS) o sodniških plačah zatrdil, da bo vlada storila vse za izpolnitev odločbe ustavnega sodišča o sodniških plačah. Pojasnil je, da reforma plač v javnem sektorju poteka in da bo celovita, ter poudaril, da bo dogovor o plačah dosežen za vse naenkrat.

Zunanja ministrica Tanja Fajon se je danes zavzela, da bo storila vse, kar je v njeni moči, da plače diplomatk in diplomatov ostanejo nespremenjene tudi po januarju, ko bo v veljavo stopil zakon o čezmejnem izvajanju storitev. V luči tega namerava po vladnih počitnicah sklicati sestanek pristojnih ministrov, so sporočili z zunanjega ministrstva.

Najvišjim avstrijskim politikom letos kljub visoki inflaciji ne bodo zvišali plač, sta v torek na Dunaju sporočila kancler Karl Nehammer in podkancler Werner Kogler. Odločitev velja za predsednika države, vse člane vlade, predsednika spodnjega doma parlamenta in vodje političnih skupin v parlamentu, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, pred tem ukinjeno oziroma preoblikovano dopolnilno zdravstveno zavarovanje, nejasne spremembe davčne zakonodaje, načrtovane spremembe zakona o delovnih razmerjih tržne cene plina in elektrike in nenazadnje dvig prispevka za RTV Slovenijo. Pogledali smo, kako vroča bo jesen za denarnice davkoplačevalcev.

Vsako delo je častno in si zasluži dostojno plačilo; tako delo čistilke kot predsednika vlade. Predsednik vlade Robert Golob je za maj prejel 6531,38 evra bruto plače. Še nekoliko nižji plači sta imela njegova predhodnika Janez Janša in Marjan Šarec ter vsi drugi predsedniki vlad v zgodovini samostojne Slovenije.

Slovenski sistem plač v javnem sektorju, v okviru česar se določajo tudi plače funkcionarjev, prinaša številne anomalije. Direktorji lokalnih in ne tako velikih javnih družb lahko v žep pospravijo več kot najvidnejši predstavniki države.

Plača direktorja Javnega podjetja Komunala Logatec je višja od plače premierja Roberta Goloba. Prejemki najvišjih slovenskih politikov so mednarodno primerjalno prenizki, prav smešni pa so v primerjavi s prejemki vodilnih v gospodarskih družbah z večinskim ali ključnim deležem države.

Vlada je danes potrdila dogovor o ureditvi novih plačnih razmerij v sodstvu. Po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik se vlada strinja z uvrstitvijo sodne veje oblasti na novo plačno lestvico, danes sklenjeni dogovor določa tudi dodatek za nezdružljivost sodniškega poklica z drugimi poklici v višini 10 odstotkov osnovne plače.

Ustavno sodišče je presodilo, da je več členov zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanašajo na plače in materialni položaj sodnikov, neustavnih. Ocenili so, da so plače sodnikov prenizke, s čimer je kršeno ustavno načelo sodniške neodvisnosti ter načelo delitve oblasti. Zakonodajalec mora neustavnost odpraviti v šestih mesecih.

Zaposleni v javnem sektorju so ob izplačilu plače za maj dobili izplačan tudi letošnji regres za letni dopust. Ta znaša 1203,36 evra. Sindikati so sicer predlagali višji regres za tiste v nižjih plačnih razredih, čemur vladna stran ni bila naklonjena. Je pa dopustila možnost pogovorov jeseni v primeru vnovične draginjske krize.

Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so včeraj skoraj osem ur sedeli za skupno mizo. Že takoj na začetku se je namreč zataknilo pri vprašanju plačnih stebrov. Predloga odprave plačnih nesorazmerij, ki so ga sindikati pričakovali od vladne strani, pa jim ta včeraj še ni predstavila.

V zdravniškem sindikatu Fides so preklicali za danes napovedan začetke stavke. Odločitev so sprejeli potem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, v petek poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar v sindikatu ocenjujejo kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes poudaril, da bo zaradi zamika pri oblikovanju zdravstvenega plačnega stebra napovedana stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides nezakonita. Ob tem je napovedal, da bo, če do 30. junija zakon ne bo vložen v zakonodajni postopek, vlada prevzela politično odgovornost.

V Slovenskem sodniškem društvu vlado pozivajo, naj nadaljuje postopek sprejemanja zakona o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, s katerim bi omenjenim zagotovili 600 evrov dodatka k plači. Pri tem se sklicujejo na ekspertizo Inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti, ki da ugotavlja, da dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju ustavo.