Revija Reporter
Slovenija

V SAB nasprotujejo izplačilu visokih "koronskih" dodatkov za zaposlene v kabinetih ministrstev

STA

23. apr. 2021 11:35 Osveženo: 11:41 / 23. 4. 2021

Deli na:

Komisija DZ za nadzor javnih financ je danes na zahtevo SAB začela obravnavo izplačevanja dodatkov za javne uslužbence v času epidemije covida-19, ki je po mnenju SAB nesorazmerno. Sistem bi morali spremeniti, je poudarila Alenka Bratušek iz SAB. Seje niso končali in jo bodo nadaljevali prihodnjič.

Zdravniki so prejeli po nekaj tisoč evrov dodatka, medtem ko so zaposleni v domovih starejših občanov (DSO) za delo v rdeči oz. sivi coni dobili 1,40 evra bruto dodatka na uro, kar ob 180 urah dela na mesec pomeni približno 250 evrov, je uvodoma dejala Bratuškova.

Po njenih besedah so veliki tudi zneski dodatkov pri nekaterih zaposlenih v kabinetih posameznih ministrstev, ki so znašali tisoč in več evrov, čeprav ti zaposleni niso bili neposredno izpostavljeni delu s covidnimi bolniki. Problem po njenih besedah tiči v tem, da se dodatek obračunava v odstotku plače, kar je po njenem mnenju velika napaka, ki jo je treba odpraviti.

Ministrstvo za zdravje je po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu Franca Vindišarja med prvim in drugim valom epidemije pozvalo vodstva javnih zavodov, da pregledno določijo delovna mesta, za katera bi bil izplačan dodatek. Odredilo pa je tudi revizijo nad izplačili dodatkov. Če bodo ugotovljena odstopanja, bo ministrstvo po njegovih zagotovilih zahtevalo popravljalne ukrepe.

Ministrstvo za javno upravo je po besedah državne sekretarke na ministrstvu Urške Ban prav tako storilo vse, kar je bilo mogoče, da ne bi prihajalo do neupravičenih dodatkov. Inšpektorji niso ugotovili večjih nezakonitosti pri njihovem izplačevanju, je spomnila. Pozornost pa bi morala biti po njeni oceni usmerjena v vprašanje, ali akti, sprejeti že pred časom, še ustrezajo aktualnim razmeram.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič je poudarila, da so bili dodatki izplačani v skladu z veljavnimi predpisi, za razlike v višini izplačila pa je kriva razlika v plačah javnih uslužbencev. V domovih za starejše so večinoma minimalne plače, zato je tudi dodatek tako nizek, je dejala.

Predstavniki sindikatov pa so bili kritični. "Pri izplačevanju dodatkov vlada kaos," je dejal vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek. "Nekateri javni uslužbenci so ga dobili, nekateri ne, nekateri velikega, nekateri majhnega, nekateri pravočasno, nekateri z večmesečno zamudo oz. v domovih za starejše za letos še ne," je izpostavil. Odgovornost za neustrezno ureditev ima v prvi vrsti vlada, ki o tem ni želela voditi socialnega dialoga, je dejal.

Minister za javno upravo Boštjan Koritnik pa je poudaril, da do zdaj ni bilo interesa za spreminjanje kolektivne pogodbe za javni sektor, ki je poleg protikoronske zakonodaje podlaga za izplačevanje dodatkov v času epidemije. Na dan razglasitve epidemije so tako pač upoštevali besedilo, ki je bilo sprejeto, je dejal.

Ribičeva pa je glede izplačila dodatkov v domovih za letos pojasnila, da so domovi podali zahtevke za januarsko plačo do konca februarja, potem pa so jih na ministrstvu za delo pregledovali. Izplačila naj bi bila v naslednjem tednu, je napovedala.