Vlada je določila obseg sredstev za financiranje dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije, razdelitev sredstev na neposredne proračunske uporabnike ter kriterije za razdelitev sredstev posrednim proračunskim uporabnikom. Ocena skupnega mesečnega finančnega učinka za javni sektor znaša 39,2 milijona evrov, so sporočili iz Ukoma.

Nogometaši Maribora bodo zaradi krize v času pandemije koronavirusa imeli nižje plače, je danes sporočil klub. V Mariboru so pojasnili, da se morajo tako kot vsi po svetu spopadati z neprijetno situacijo in iskati ustrezne rešitve pri prilagajanju na nove razmere.

Zavod RS za zaposlovanje je do nedelje zaradi posledic epidemije novega koronavirusa prejel prek 32.000 vlog delodajalcev za povračilo nadomestila plače za več kot 262.000 zaposlenih. Končno število vlog bi bilo lahko sicer za desetino nižje, saj so bile številne predložene večkrat, so pojasnili na zavodu. Kot so poudarili, so podatki začasni.

Čeprav so pri slovenskem nogometnem prvoligašu Olimpiji že pred časom napovedali znižanje plač zaradi prekinitve tekmovanja, ki ga je povzročila pandemija novega koronavirusa, pa vse očitno ne teče ravno gladko. V ljubljanskem klubu so pred dvema dnevoma zanikali, da gre za upor igralcev, a slovenski mediji spet pišejo o nestrinjanju igralcev.

Finančna uprava RS (Furs) je včeraj predstavila ukrepe na davčnem področju, ki jih prinaša prejšnji teden sprejeti zakon za blažitev posledic novega koronavirusa. Glede kriznega dodatka so povedali, naj ga podjetja pri plačah za marec izplačajo v sorazmerni višini. Epidemija je bila razglašena 13. marca.

Sredstva za dodatke zaposlenim v javnem sektorju zaradi izpostavljenosti in obremenjenosti pri obvladovanju epidemije covida-19 bo v celoti zagotovila država, je zatrdil minister za javno upravo Boštjan Koritnik. Pojasnil je, da bodo o tem, kdo in koliko dodatka dobi, odločali predstojniki, da pa si želi čim bolj enotne prakse dodeljevanja dodatka.

Sindikati v odzivih na sklep vlade o umestitvi plač ministrov in državnih sekretarjev v najvišji možni plačni razred po obstoječem zakonu izražajo nestrinjanje in potezo vlade označujejo za neprimerno. Ogorčeni so, da se je vlada za potezo odločila v kriznem stanju, ko veliko ljudi nima dohodkov in brez, da bi prvo poskrbela za njih.

Potem ko je v javnosti veliko prahu dvignila odločitev vlade o zvišanju plač ministrov in državnih sekretarjev, je vlada danes ponovno pojasnila, da za ta namen ni spreminjala nobenih predpisov. "Glede na aktualne razmere in bistveno povečan obseg nalog je uporabila veljavno ureditev," so poudarili.

Ministri in državni sekretarji nove vlade bodo imeli najvišje možne plače, kot po zakonu o sistemu javnih plač v javnem sektorju lahko pripada tem funkcijam. Za državne sekretarje na ministrstvih je tako določen 61. plačni razred, za ministre pa 64., je pred današnjo sejo vlade pojasnil minister za javno upravo Boštjan Koritnik

Danes začnejo veljati določbe novele zakona o minimalni plači, ki zvišujejo to plačo in iz nje izvzemajo vse dodatke. Ministrica za delo Ksenija Klampfer v luči nasvetov GZS podjetjem, naj dodatke vključijo v osnovno plačo, in strahov sindikatov, da bodo delavci na koncu izigrani, poziva k doslednemu izvajanju novele in napoveduje poostren nadzor.

Na Okrožnem sodišču v Ljubljani bi morali danes potekati zagovori štirih obtoženih v aferi z izplačevanjem dodatka za stalno pripravljenost, a se to ni zgodilo, saj je obramba dekanje ekonomske fakultete Metke Tekavčič zahtevala izločitev sodnika Zvjezdana Radonjića. Meni namreč, da ta ne more soditi v zadevi, ker da ni t. i. naravni sodnik.

DZ je danes sprejel spremembe štirih davčnih zakonov, s katerimi se razbremenjuje lestvica za odmero dohodnine, po drugi strani pa zvišuje obdavčitev kapitala in uvaja minimalna stopnja obdavčitve podjetij. V proračun se bo zato steklo manj denarja, a naj bi izpad nadomestili z bolj učinkovitim pobiranjem davkov in strožjim nadzorom.

Na Univerzi v Ljubljani so po poročanju POP TV okoli 200 posameznikom v treh letih razdelili 11,8 milijona evrov iz tržne dejavnosti. To področje je pod drobnogled vzela tudi notranja revizija leta 2016, ki sta ji sledili še dve, ključni očitki pa so konflikt interesov, konkurenca in nejasnosti, ali je delo opravljeno zunaj rednega delovnega časa.

Izvršni direktorji podjetij, uvrščenih v osrednji nemški borzni indeks DAX, so lani na svoje bančne račune prejeli nekaj manj denarja. V povprečju so se namreč njihovi dohodki znižali za dva odstotka, je razvidno iz ta teden objavljene raziskave revizijske družbe PWC. Povprečna letna plača direktorja je znašala okoli šest milijonov evrov.

SDH, ki je vztrajal, da je sporazum z Lidijo Glavina o prenehanju delovnega razmerja na mestu predsednice uprave poslovna skrivnost, je danes le razkril podrobnosti o njenih sedanjih delovnih zadolžitvah v SDH. Za isto plačilo - skoraj 11.000 evrov bruto - sodeluje pri odprtih zadevah, strategiji turizma in vpeljavi analitičnega središča.

Danes sta začeli veljati noveli zakonov o dohodnini ter o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerih od regresa za letni dopust v višini do povprečne plače ne bo treba obračunati davkov in prispevkov za socialno varnost. Delavci bodo tako zaradi tega odslej prejeli višji regres.

Ljubljanski kriminalisti so ovadili šest oseb zaradi utemeljenega suma storitve 22 kaznivih dejanj, povezanih z izplačevanjem dodatkov na ljubljanski filozofski fakulteti. Šesterica naj bi s svojim ravnanjem fakulteto oškodovala za 784.000 evrov. Pristojna državna tožilka do zdaj še ni sprejela nadaljnjih odločitev, poročajo Primorske novice.

V Sloveniji predsednik države Borut Pahor in predsednik vlade Marjan Šarec z osnovno plačo zaslužita več kot 71 tisoč oziroma 67 tisoč evrov na leto.

Iz urada vlade za komuniciranje so nam poleg bruto plač vladnih funkcionarjev poslali tudi njihove neto plače. Predsednik vlade ima 5.652 evrov bruto plače oziroma mesečno prejme 3.336 evrov neto.

Zdravstveni domovi tožijo državo za 3,4 milijona evrov, ker jim je z zvišanjem plač v javnem sektorju leta 2017 povečala stroške, ni pa dala denarja za pokritje. Na ZZZS trdijo, da lahko zaplete, ki se lahko ponovijo zaradi decembrskega dviga plač, prepreči sprememba sistema, poroča Dnevnik. Za ministrstvo za zdravje je tožba nepotrebna.