Z vstopom v prenovljeni plačni sistem se v javnem sektorju s 1. januarjem 2025 obeta vrsta sprememb. Predvideni so postopni dvigi plač in med drugim spremembe pri nagrajevanju in napredovanju, določen je način usklajevanja plač z inflacijo.

Vlada in večina sindikatov javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe in dogovore za uveljavitev plačne reforme. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig, tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek ga vidita kot velik dosežek. Število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisu dokumentov, meni premier.

Četudi je Nemčija priča gospodarskemu obratu navzdol, posledično pa množičnim odpuščanjem, vodstva nemških borznih podjetij, kot so SAP, ThyssenKrupp in Bosch, zaslužijo več kot kadarkoli doslej. Med izvršnimi direktorji družb, vključenih v borzni indeks DAX, je na vrhu lestvice z 10,3 milijona evrov pristal prvi mož Volkswagna Oliver Blume.

Uprava RTV Slovenija v odgovoru sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev v zavodu, ki jo zaradi neuveljavitve novega plačnega sistema poziva k odstopu, pojasnjuje, da se o kolektivnih pogodbah za javni sektor na zavodu in za poklicne novinarje še ni mogoče dogovarjati. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti namreč še ni podpisana.

Davčna politika odraža družbene oziroma politične preferenc vsake vladne ekipe. Vlada Roberta Goloba ima v državnem zboru sveženj šestih novel davčnih zakonov, obotavlja pa se z uvedbo nepremičninskega davka. Koalicijski stranki SD in Levica pritiskata na Svobodo, naj ga – v imenu pravičnosti – uzakonijo še v tem mandatu.

Predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju določa plačne uvrstitve funkcionarjev: predsednika republike, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, kot tudi drugih državnih organov in lokalnih skupnosti. Ob koncu reforme, leta 2028, bi bile njihove plače občutno višje, od nekaterih za 40, 50 odstotkov, pri nekaterih tudi več.

Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je del največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Vključuje novo plačno lestvico, ob tem pa s skupno več kot 120 členi med drugim uvaja spremembe v sistema nagrajevanja in napredovanja ter na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.

Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Zvišanja plač bodo različna, uveljavila pa bi se postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

V zdravniškem sindikatu Fides so v torek vladi poslali razširitev stavkovnih zahtev. Med drugim predlagajo, da bi po dogovoru o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli še dodaten dvig. Za Fides bi bilo sprejemljivo, da bi vsak zdravnik prejel še pet plačnih razredov.

Zdravniški sindikat Fides, ki stavka od 15. januarja, je vlado v torek obvestil o širitvi stavkovnih zahtev. Zahteve so razširili, ker da vlada v svojih prizadevanjih za spremembo plačnega sistema javnega sektorja tega degradira in vzpostavlja nova nesorazmerja, kar bo prizadelo zlasti zdravniška delovna mesta, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ministra Klemen Boštjančič in Franc Props ter vodji pogajalskih skupin sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek so danes podpisali dokument, s katerim so potrdili pregled zadev, ki so jih v pogajanjih uskladili doslej. Ob podpisu so dokument, ki sicer ni zavezujoč, ocenili kot dobro popotnico za nadaljevanje pogajanj.

Mineva pol leta od začetka stavke Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides. Vladna in sindikalna stran v vsem tem času nista našli sprejemljive rešitve za sklenitev stavkovnega sporazuma in končanje doslej najdaljše stavke slovenskih zdravnikov. Strani se bosta na pogajanjih po napovedih znova srečali ta teden.

Predsednik vlade se trudi dajati vtis, da vse, ki se bolj ali manj odločno obračajo nanj z denarnimi zahtevki, jemlje enako. Razumljivo, otepa se sindikatov javnega sektorja, ki stavkajo ali napoveduje stavke.

Z nedavno sprejeto dopolnilno odločbo glede sodniških plač je ustavno sodišče določilo način določitve plač sodnikov rednih sodišč, ki je izven veljavne plačne lestvice oz. je za sodnike določilo posebno plačno lestvico. Razmerje med nosilci vseh treh vrhov oblasti bo po realizaciji dopolnilne odločbe popolnoma porušeno, opozarja vlada.

Kolegij predsednice DZ je sprejel spremembe finančnega načrta DZ za leto 2025 in finančni načrt DZ za leto 2026. V obeh dokumentih je predvideno zvišanje sredstev za plače zaposlenih, v letu 2026 tudi zaradi predvidenega volilnega leta. Kolegij je odločil tudi, da se vladni predlog sprememb zakona o pomoči ribičem obravnava po nujnem postopku.

Pogajanja o plačah v javnem sektorju so trda in kompleksna, je v odgovoru na poslansko vprašanje dejal premier Robert Golob. Vlada je pripravljena vsakemu zaposlenemu zagotoviti vsaj minimalno plačo, saj osnovna plača nekaterih ne dosega niti minimalne. A predlog še ni uveljavljen, ker se sindikati borijo tudi za zaposlene z višjimi plačami, meni.

Na ministrstvu za javno upravo ob napovedi policijske stavke in protestnega shoda vojakov poudarjajo, da naj bi se skladno z vladnim predlogom plače vojakom in policistom zvišale za 25 do 30 odstotkov oz. več kot 400 evrov. Pravo mesto za iskanje konstruktivnih rešitev je pogajalska miza in nikakor zaostrovanje retorike, so dodali.

Ustavno sodišče je danes izdalo dopolnilno odločbo glede sodniških plač, s katero je določilo način izvršitve odločbe o neustavnih sodniških plačah. Na novo določene sodniške plače bodo sodnikom prvič izplačali pri izplačilu za avgust v septembru letos, pri čemer pa bodo dobili tudi razliko za nazaj od 3. januarja letos.

Po razrešitvi Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha iz delovnih teles državnega zbora so se vsem trem uporniškim poslancem SDS znižale plače.

Pogajanja o plačni reformi so po besedah predsednika vlade Roberta Goloba v zaključni fazi. Kot je pojasnil na današnji seji DZ, si želi, da bi jih do poletja uspeli zaključiti. Verjame, da bo načrt uspešen, če se ne bo "vmes poskušal rušiti na različne načine".