Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) bo v primeru uvedbe obvezne božičnice izstopila iz Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ne izključuje pa niti možnosti državljanske nepokorščine, so sporočili iz OZS. Če bi vlada res želela pomagati zaposlenim, bi razbremenila stroške plač in ohranila postopno dvigovanje splošne davčne olajšave, so dodali.

Na seji sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) so člani razpravljali o poslovnem položaju zavoda. Tako s strani sveta kot uprave RTVS so se zvrstili pozivi k ureditvi sistemskega financiranja RTVS in spremembi zakona o RTVS. Sklepe, s katerimi bodo vlado pozvali k temu, bodo člani sveta oblikovali in o njih dopisno glasovali do konca tedna.

Premier Robert Golob je danes v DZ pozval vse v javnem sektorju, ki menijo, da se jim je osnovna plača znižala, ali je pod minimalno, da se obrnejo na delovno skupino na ministrstvu za javno upravo, ki se ukvarja s tem, kako izravnati morebitne odklone, če je do njih prišlo. Spomnil je, da bo reforma postopna. V NSi nadaljevanje seje obstruirajo.

Samo Zver, vodja kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana, o pomanjkanju in prenizkih plačah medicinskih sester na oddelku

Zaposleni v zaporih so ob 11. uri z enournim opozorilnim protestom pred vsemi slovenskimi zapori in prevzgojnim domom v Radečah opozorili na nevzdržne delovne razmere. Pred ljubljanskim zaporom na Povšetovi jim je prisluhnila tudi ministrica za pravosodje Andreja Katič, ki so jo pozvali k takojšnemu ukrepanju in reševanju aktualne problematike.

V tem tednu bodo zaposleni v javnem sektorju prejeli prvo plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema. V zdravstvu in šolstvu bodo januarske plače dobili danes, ostali večinoma 14. februarja. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju v letošnjem letu znaša 1291,52 evra bruto.

Na RTV Slovenija so razkrili, kakšen je proračun oddaje Tarča na TV Slovenija in kolikšna je plača voditeljice Tarče Erike Žnidaršič.

Medtem ko na hrvaški HRT odpuščajo, pri nas RTV Slovenija išče možnosti za zaposlovanje novih novinarjev, ki jih nujno potrebujejo. Po drugi strani pa imamo v regionalnih centrih zaposlenih več ljudi, kot imajo njihovi programi gledalcev.

Bernard Nežmah, publicist, o pomanjkanju osebja v domovih za ostarele, kjer nihče noče delati za mizerno plačo

Celotni prihodki Radiotelevizije Slovenija so v prvih desetih mesecih znašali 122,43 milijona evrov, celotni odhodki pa 122,70 milijona evrov. Odhodki so bili tako večji od prihodkov za približno 270.000 evrov. Zavod pričakuje, da bodo leto končali s primanjkljajem v višini 2,5 milijona evrov, ne pa v višini štiri milijone evrov, kot so načrtovali.

Z vstopom v prenovljeni plačni sistem se v javnem sektorju s 1. januarjem 2025 obeta vrsta sprememb. Predvideni so postopni dvigi plač in med drugim spremembe pri nagrajevanju in napredovanju, določen je način usklajevanja plač z inflacijo.

Vlada in večina sindikatov javnega sektorja so podpisali kolektivne pogodbe in dogovore za uveljavitev plačne reforme. Premier Robert Golob je podpis označil za zgodovinski podvig, tudi sindikalista Branimir Štrukelj in Jakob Počivavšek ga vidita kot velik dosežek. Število prisotnih sindikatov daje legitimnost podpisu dokumentov, meni premier.

Četudi je Nemčija priča gospodarskemu obratu navzdol, posledično pa množičnim odpuščanjem, vodstva nemških borznih podjetij, kot so SAP, ThyssenKrupp in Bosch, zaslužijo več kot kadarkoli doslej. Med izvršnimi direktorji družb, vključenih v borzni indeks DAX, je na vrhu lestvice z 10,3 milijona evrov pristal prvi mož Volkswagna Oliver Blume.

Uprava RTV Slovenija v odgovoru sindikatu kulturnih in umetniških ustvarjalcev v zavodu, ki jo zaradi neuveljavitve novega plačnega sistema poziva k odstopu, pojasnjuje, da se o kolektivnih pogodbah za javni sektor na zavodu in za poklicne novinarje še ni mogoče dogovarjati. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti namreč še ni podpisana.

Davčna politika odraža družbene oziroma politične preferenc vsake vladne ekipe. Vlada Roberta Goloba ima v državnem zboru sveženj šestih novel davčnih zakonov, obotavlja pa se z uvedbo nepremičninskega davka. Koalicijski stranki SD in Levica pritiskata na Svobodo, naj ga – v imenu pravičnosti – uzakonijo še v tem mandatu.

Predlog novega plačnega zakona v javnem sektorju določa plačne uvrstitve funkcionarjev: predsednika republike, funkcionarjev izvršilne, zakonodajne in sodne veje oblasti, kot tudi drugih državnih organov in lokalnih skupnosti. Ob koncu reforme, leta 2028, bi bile njihove plače občutno višje, od nekaterih za 40, 50 odstotkov, pri nekaterih tudi več.

Predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju je del največje prenove plačnega sistema v zadnjih 15 letih. Vključuje novo plačno lestvico, ob tem pa s skupno več kot 120 členi med drugim uvaja spremembe v sistema nagrajevanja in napredovanja ter na novo določa način usklajevanja plač z inflacijo.

Predlog novega plačnega zakona, o katerem so predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja, podpisali izjavo o usklajenosti, določa novo plačno lestvico. Razlika med plačnimi razredi bo namesto sedanjih štirih tri odstotke. Zvišanja plač bodo različna, uveljavila pa bi se postopoma od 1. januarja 2025 do 1. januarja 2028.

V zdravniškem sindikatu Fides so v torek vladi poslali razširitev stavkovnih zahtev. Med drugim predlagajo, da bi po dogovoru o odpravi plačnih nesorazmerij v javnem sektorju zdravniki zaradi daljšega izobraževanja in večje odgovornosti prejeli še dodaten dvig. Za Fides bi bilo sprejemljivo, da bi vsak zdravnik prejel še pet plačnih razredov.

Zdravniški sindikat Fides, ki stavka od 15. januarja, je vlado v torek obvestil o širitvi stavkovnih zahtev. Zahteve so razširili, ker da vlada v svojih prizadevanjih za spremembo plačnega sistema javnega sektorja tega degradira in vzpostavlja nova nesorazmerja, kar bo prizadelo zlasti zdravniška delovna mesta, so zapisali v sporočilu za javnost.