Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so včeraj skoraj osem ur sedeli za skupno mizo. Že takoj na začetku se je namreč zataknilo pri vprašanju plačnih stebrov. Predloga odprave plačnih nesorazmerij, ki so ga sindikati pričakovali od vladne strani, pa jim ta včeraj še ni predstavila.

V zdravniškem sindikatu Fides so preklicali za danes napovedan začetke stavke. Odločitev so sprejeli potem, ko je vlada sindikatom javnega sektorja, torej tudi Fidesu, v petek poslala osnutek zakona o skupnih temeljih plačnega sistema, kar v sindikatu ocenjujejo kot prvi korak k izpolnitvi vladnih zavez o ločenem zdravstvenem plačnem stebru.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je danes poudaril, da bo zaradi zamika pri oblikovanju zdravstvenega plačnega stebra napovedana stavka Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides nezakonita. Ob tem je napovedal, da bo, če do 30. junija zakon ne bo vložen v zakonodajni postopek, vlada prevzela politično odgovornost.

V Slovenskem sodniškem društvu vlado pozivajo, naj nadaljuje postopek sprejemanja zakona o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem, s katerim bi omenjenim zagotovili 600 evrov dodatka k plači. Pri tem se sklicujejo na ekspertizo Inštituta za primerjalno pravo pri pravni fakulteti, ki da ugotavlja, da dodatek sodnikom ne bi bil v nasprotju ustavo.

Z današnjim dnem v veljavo stopata zvišani najnižja bruto urna postavka za opravljeno začasno ali občasno delo upokojencev in omejitev za to delo v koledarskem letu 2023. Postavka bo znašala 6,92 evra bruto, obseg dela pa bo omejen na 10.346,52 evra bruto. Novi zneski so posledica uskladitve z minimalno plačo.

Plačna reforma naj bi osnovne plače spravila v enoten in primerljiv sistem, je v DZ povedal premier Robert Golob. Pri razmerjih, o katerih govorijo, gre po njegovem za razmerje med osnovnimi plačami, med tarifnimi sistemi. Te vidi kot eno od ključnih točk, ki jih morajo spremeniti. Če ne bodo spremenili teh, potem ne morejo nasloviti ničesar.

Ministrstvo za javno upravo je nedavno pripravilo seznam 2000 najbolje plačanih javnih uslužbencev za oktober 2022. Med tisoč najbolje plačanimi je odstopajoče največ zdravnikov – zaradi posebnih pogojev dela. Najvišjo izplačilo za mesec oktober, 15.156 evrov bruto, je prejel zdravnik ljubljanskega kliničnega centra.

Če je bil pred dnevi v ospredju minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je zdaj leta 1977 rojena Sanja Ajanović Hovnik – prvo ime reforma plač v javnem sektorju.

Reforma plačnega sistema v javnem sektorja je kot druga – za zdravstvom – prišla na vrsto vrha koalicije Zakaj predstavlja pravo revolucijo za zaposlene« in ali gre res le za plače?

Poklicni gasilci se bodo v četrtek zbrali na protestnem shodu pred poslopjem vlade, je danes dokončno potrdilo predsedstvo sindikata poklicnega gasilstva. Ugotavljajo, da vladna stran njihovim zahtevam po uvrstitvi gasilcev v višje plačne razrede ni prisluhnila, vladna izhodišča za reformo v javnem sektorju pa so njihovo nezadovoljstvo še okrepila.

Vlada je sindikatom včeraj predstavila izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Med bistvenimi rešitvami so tudi nova plačna lestvica, s katero bi odpravili plače, nižje od minimalne, vzpostavitev plačnih stebrov ter prevetritev sistemov napredovanja in nagrajevanja, je naštela ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Vlada je ob opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ o morebiti ustavnopravno spornih določbah umaknila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem. Ali bodo predlagane rešitve ostale v dani oz. prilagojeni obliki ali bo vlada to uredila s sistemsko reformo, bo znano v prihodnjih dneh, napoveduje ministrica Dominika Švarc Pipan.

Koalicijski vrh se bo danes sestal na Brdu pri Kranju in začrtal izhodišča reforme plačnega sistema v javnem sektorju, pa tudi stanovanjske politike. To bosta glede na napovedi premierja Roberta Goloba tudi današnji prioriteti koalicijskih partnerjev, na dnevnem redu pa sta sicer še davčna in šolska reforma.

V Sloveniji je najlepše biti javni uslužbenec. Le redko kdo med njimi izgubi službo, plača redno prihaja, vsi so lepo organizirani v sindikate, in če plača ni dovolj visoka, zavzamejo ulice. V vladi Roberta Goloba so dobili odličnega sogovornika: malo zaropotajo in zagrozijo s stavko, pa se vse z njo lahko zmenijo.

Vlada se je včeraj seznanila z informacijo glede števila zaposlenih in plač v javnem sektorju v zadnjih štirih letih ter ključnimi izzivi plačnega sistema v javnem sektorju. Vladni pogajalski skupini je naložila, naj s tem še ta mesec seznani reprezentativne sindikate javnega sektorja.

Župani mestnih občin so na ponedeljkovi urgentni seji skupščine Združenja mestnih občin Slovenije (ZMOS) obravnavali podražitve stroškov dela v vrtcih. Vlado pozivajo, da pokrije nastale stroške, v nasprotnem primeru bodo "zaradi nevzdržnega finančnega stanja poslovanja vrtcev prisiljene v dvig cen" že v februarju.

Podpredsednik Fidesa Gregor Zemljič je po vladni potrditvi parafiranega stavkovnega sporazuma ocenil, da je razum prevladal na obeh straneh. Pri dvigu plač za najbolj izkušene zdravnike so sicer morali narediti korak nazaj, a so zdravniki z dogovorjenim reševanjem večine zahtev v plačnem stebru za zdravstvo postali njegov enakovreden tvorec.

Premier Robert Golob je na občnem zboru Slovenskega sodniškega društva napovedal reformo plačnega sistema s posebnim plačnim stebrom za sodstvo oziroma pravosodje. "Da pokažemo našo resnost, smo se odločili, da bomo s 1. januarjem sprejeli dodatek k vašim plačam," je dejal zbranim. Prejeli naj bi ga funkcionarji v pravosodnem sistemu, tudi tožilci.

V sindikatu Fides pred stavko zdravnikov, napovedano za sredo, še vedno računajo na dogovor z vlado. Stavke si namreč ne želijo, je le klic na pomoč zdravnikov, ki vladno stran ponovno pozivajo k nadaljevanju pogajanj, je včeraj dejal predstavnik Fidesa Gregor Zemljič. Z ministrstva medtem sporočajo, da stavkajoči na dan stavke ne bodo plačani.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v pogovoru za Odmeve na TVS opravičil za stanje v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru, "čeprav za to ni kriv". Po njegovih besedah razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor, po dveh mesecih pa bodo na podlagi podatkov videli, "kje smo, in lahko ukrepamo".