Vlada si je premislila, sodniki in tožilci ne bodo dobili 600 evrov dodatka

Vlada želi po besedah ministrice za pravosodje glede na opozorila zakonodajno-pravne službe DZ ponovno preučiti zakonsko podlago za izplačilo dodatka sodnikom in državnim tožilcem v višini 600 evrov bruto. "Naš namen je zagotoviti, da bo pravna podlaga za nameravano začasno ureditev plačnega položaja sodnikov in tožilcev do sistemske reforme nedvomno pravno ustrezna in ustavnopravno skladna," je po današnji seji vlade dejala ministrica za pravosodje Švarc Pipan.

Ob tem je zatrdila, da vlada opozorila zakonodajno-pravne službe jemlje resno. Glede opozoril o začetku veljavnosti zakona, so tako po navedbah ministrice na vladi želeli z dopolnilom k predlogu zakona predlagati, da bi se dodatek začel izplačevati z uveljavitvijo zakona. Trši oreh pa so po njenih besedah opozorila v luči načela delitve oblasti. V obdobju izplačevanja dodatkov, bi lahko namreč plače pravosodnih funkcionarjev tako presegle plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, denimo plače predsednika republike, predsednika vlade, ministrov in predsednika DZ.

Ministrica sicer meni, da se z dodatki v številnih drugih plačnih skupinah tak strop že prebija, dodatki pa da ne štejejo kot del osnovne plače, zato so s predlogom zakona želeli urediti posebni dodatek za posamezno plačno skupino, kar po njenih besedah dopušča veljavna zakonodaja.

Kako konkretno se bo sicer vlada lotila reševanja opozoril zakonodajno-pravne službe, ministrica danes še ni pojasnila. "Pravna podlaga se je pripravljala v relativno kratkem času, gre namreč za interventni dodatek, zato si želimo glede na podana mnenja zakonodajno-pravne službe vzeti nekaj malega časa, da še enkrat podrobno preučimo ali so predlagane rešitve, tako kot so sedaj zapisane, res tiste najboljše in če niso, najti najboljšo rešitev, da ta ukrep tudi izpeljemo" je dejala.

V naslednjih dneh bodo najprej s strokovnimi ekipami in pravnimi strokovnjaki še enkrat pretehtali v zakonu zapisane rešitve in jih po potrebi prilagodili, napoveduje Švarc Pipan. Namen vlade, po zagotovilih ministrice, ostaja zagotoviti ustrezen plačni položaj pravosodnih funkcionarjev. Ali bo vlada to naredila v okviru sistemske reforme, ali pa bodo uspeli najti ustrezno ustavnopravno podlago, s katero bodo lahko storili prve korake k reševanju problematike plač v slovenskem pravosodju, bo tako znano v prihodnjih dneh, obljublja ministrica.

Zatrjuje pa, da si celotna vladna ekipa želi najti ustrezno in ustavnopravno "vodotesno" pravno podlago za ureditev začasnega dodatka pravosodnim funkcionarjem. Če se bo izkazalo, da to ni mogoče, pa bo vlada primorana vprašanje reševati v okviru prenove sistema plač v javnem sektorju. A ministrica obljublja, da bodo to storili v dialogu s sodniki in drugimi pravosodnimi funkcionarji. Ob tem je še napovedala, da bo ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik v prihodnjem tednu sklicala prvi sestanek s predstavniki tako imenovanega "pravosodnega stebra", ki naj bi zaživel z reformo plačnega sistema.

Poudarila je še, da vlada zelo resno jemlje odgovornost države, da zagotovi ustrezne materialne in kadrovske pogoje za delovanje pravosodja z namenom zagotavljanja njegove neodvisnosti, dostopnosti, učinkovitosti in kakovosti, saj ta položaj po mnenju vlade trenutno ni ustrezen. Ob tem je spomnila, da so se zaradi nesorazmernega usklajevanja v zadnjih 15 letih povprečne plače sodnikov realno znižale za okoli pet odstotkov, plače tožilcev pa za okoli 11 odstotkov.

"Situacija, ki ni od včeraj, temveč je posledica dolgoletnega materialnega in kadrovskega podhranjevanja pravosodja, pa že kaže negativne vplive na delovanje pravosodnega sistema," je opozorila ministrica. Na neustreznost plačnega položaja pravosodnih funkcionarjev Slovenijo po njenih besedah opozarjajo tudi mednarodne institucije, slovenski sodniki in tožilci pa so med najslabše plačanimi v evropskem prostoru.