Šarec Stoltenbergu: "Čez noč" ne bomo prišli na dogovorjena dva odstotka BDP za obrambo

Ker se varnostna situacija lahko hitro spreminja, je sredstva za varnost treba okrepiti že zaradi nas samih, ne le zaradi Nata, je na skupni novinarski konferenci po srečanju poudaril slovenski premier. Prav tako je treba spoštovati zaveze, ki so bile dane ob vstopanju v zavezništvo pred 15 leti in leta 2014 na vrhu v Walesu, je dodal. "Če si član kluba, ne moreš pobirati le koristi, ampak imaš tudi dolžnosti," je dejal Šarec.

Generalni sekretar Nata je pohvalil prispevek Slovenije zlasti pri Natovih operacijah v Afganistanu, na Kosovu in v Latviji, glede "poštene delitve bremen" v zavezništvu pa pričakuje, da bo Slovenija storila več. Slovenija namreč zdaj za obrambo namenja nekaj manj kot odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), s čimer se uvršča na rep vseh zaveznic.

"Dobra novica je, da so vse zaveznice prenehale z zniževanjem izdatkov za obrambo in jih začele povečevati ter da je večina zaveznic predstavila ukrepe, kako doseči dva odstotka BDP za obrambo do leta 2024. Leta 2014, ko smo sprejeli zaveze, so le tri članice namenjale vsaj dva odstotka BDP za obrambo. Letos pričakujemo, da bo ta odstotek dosegalo osem članic. Tako dejansko napredujemo," je dejal Stoltenberg.

"Pozdravljam dejstvo, da je tudi Slovenija nehala z zmanjševanjem in začela s povečevanjem sredstev za obrambo. Ampak moramo vedeti, da je povprečje v zvezi Nato, če izvzamemo ZDA, sedaj okoli 1,5 odstotka BDP, Slovenija pa namenja kar 50 odstotkov manj. Zato spodbujam Slovenijo, da naredi več," je dejal Stoltenberg. Hkrati je dodal, da ga vendarle opogumljajo močna sporočila s strani premiera in zunanjega ter obrambnega ministra.

Šarec je napovedal, da bo dinamika povečevanja sredstev za obrambo sledila, kot je začrtana. "Kar nekaj članic že namenja za obrambo dva odstotka BDP, na to pri nas čez noč seveda ni računati, si bomo pa zelo prizadevali, da pridemo po začrtani poti vsaj do 1,5 odstotka v nekaj letih, če bo seveda situacija to dopuščala," je dejal.

Stoltenberg je odgovoril tudi na vprašanje, ali bi lahko izdatki za boj proti podnebnim spremembam, ki trenutno predstavljajo eno največjih groženj, tudi varnostnih, šteli v izdatke za obrambo. Poudaril je, da nikakor ni mogoče izbirati, ali bomo obravnavali varnostne izzive ali podnebne spremembe, temveč se je treba spopasti z obojim. Ob tem je prepričan, da bi boj proti podnebnim spremembam lahko financirala industrija, ki onesnažuje.

Pogovor med Stoltenbergom in Šarcem je nanesel tudi na konkretne izzive slovenskega nacionalnovarnostnega sistema. Kot poudarjajo v kabinetu predsednika vlade, nam urejen in ustrezno financiran sistem omogoča zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti doma ter polnopravno sodelovanje z našimi partnerji in zavezniki. Vlada zato intenzivno naslavlja vsa odprta vprašanja in izzive, med njimi zagotovitev sredstev za izboljšanje pripravljenosti Slovenske vojske.

Na novinarsko vprašanje glede namigov, da naj bi Nato načrtoval logistično točko v Luki Koper, je Šarec poudaril, da je v javnosti glede tega prišlo do dezinformacij. Kot je poudaril, to nikakor ne bo Natova baza, kakršna je denimo v Avianu, lahko pa Slovenija izkoristi svojo geostrateško lego tudi v sodelovanju z zavezništvom, ki ni le vojaška, ampak tudi politična organizacija. Stoltenberg je o tem dejal le, da prepušča vojaškim organom oceno, kakšna infrastruktura je v interesu Nata.

Stoltenberg in Šarec sta se posvetila tudi krepitvi kritik na račun Nata in določenim pozivom v javnosti k izstopu iz organizacije. Oba sta dejala, da je to "del demokratičnega procesa", ki članice Nata le krepi. "Tam, kjer mislijo vsi enako, ponavadi kmalu nihče več ne misli," je opozoril Šarec, ki skeptike sicer sprašuje, kakšna je alternativa Natu. Sam sicer meni, da bi bilo namesto vprašanja o izstopu iz Nata bolj na mestu vprašanje, kaj storiti, da bo Nato še boljši in da se bo glas Slovenije v njem slišal. Enako velja za EU, je dejal.

Sicer pa je Stoltenberg menil, da se v luči pojavljanja novih groženj s strani Rusije, nestabilnosti na Bližnjem vzhodu, kibernetskega bojevanja in krepitve vohunjenja dejansko podpora Natu v članicah povečuje. Šarec pa je dal primerjavo z gasilci, katerih ugled v Sloveniji tudi ni bil visok, dokler države niso prizadele ujme, ko jih je javnost označila za heroje. Podobno je tudi z vojsko in Natom, sta menila z generalnim sekretarjem Nata.