Ste eden najvišjih poveljnikov v Natu. V kakšni kondiciji je zavezništvo?
Nato je v najboljši kondiciji v 70 letih svojega obstoja. Ko se pripravljamo na našo 70-letnico, ima zavezništvo 29 držav članic, zelo verjetno bomo kmalu v članstvo povabili še eno državo (Makedonijo, op. a.). Zadnji vrh je bil pokazatelj moči zavezništva. Sestali smo se, pregledali, kaj delamo, in uskladili naše prihodnje načrte. Nato se prilagaja, je fleksibilen in agilen. Novo regionalno središče za jug je postalo operativno, krepimo misijo usposabljanja iraške vojske ipd.
Vtisi z julijskega vrha Nata v Bruslju so bili sicer precej drugačni. Rezultate so zasenčile razgrete razprave glede obrambnih izdatkov. Bolj je bilo videti, da se zaveznice razhajajo.
Tu se z vami že v temeljih ne strinjam. Natovi sklepi po koncu vrha so bili zelo močni in so izrazili vse tisto, kar sem omenil prej. Sklepe so podpisale vse države članice. Glede političnih razprav o delitvi bremen pa je bilo res veliko pritiska na zaveznike in partnerje, da je treba narediti več. Mislim, da so ZDA to razpravo vodile iz pravih razlogov. Države so se zavezale, da bodo zagotovile vsaj dva odstotka svojih BDP za obrambo, tako da bomo lahko vsi uživali boljšo kolektivno obrambo in varnost. Če pogledamo pod črto teh razprav, mislim, da je bilo na koncu precej več prispevkov držav za kolektivno obrambo. To pa je zdravo za organizacijo.
Vendarle, ameriški predsednik Donald Trump je bil zelo kritičen do evropskih zaveznikov, še posebej do Nemčije in kanclerke Angele Merkel. Spori med ZDA in drugimi zavezniki se zaostrujejo tudi na drugih področjih, od trgovine do politike do Rusije in Irana. Kako to vpliva na odnose znotraj zavezništva? Kako to vpliva na opravljanje vaših nalog poveljnika v Natu?
To je stvar politike. V vsaki članici Nata imamo demokracijo. V vsaki državi je sicer nekaj nians, a v večini velja, da če nosiš uniformo, potem si apolitičen. Si na voljo svoji državi in vladi oz. vodstvu države. Za nas vojake je del naše službe, da ugotovimo, kako sodelovati kot ekipa. In lahko še enkrat poudarim, da v 70 letih še nisem videl boljše učinkovitosti in večje povezanosti vojaških partnerjev 29 članic. Kar se pa političnih razprav tiče - naše politike izvolimo zato, da zagovarjajo interese naših držav. Ampak ko pride do potrebe po kolektivni obrambi in 5. členu zavezništva, je moja služba zagotoviti, da smo ob klicu na pomoč pripravljeni. Naj ponovim - te razprave morda niso bile prijetne, vendar pa je zdravo, da jih imamo in da zagotovimo, da vsak opravi svoje delo za zagotavljanje kolektivne obrambe.
Kako pa potem komentirate tvite predsednika Trumpa glede "agresivnih Črnogorcev", ki bi lahko Nato popeljali v tretjo svetovno vojno in s čimer je v bistvu podvomil v 5. člen zavezništva, ki govori, da je napad na eno članico napad na vse? Se ameriška politika do Nata morda počasi menja?
ZDA ostajajo pomemben zaveznik v Natu. Nosimo zelo velika bremena za kolektivno obrambo zavezništva, kar mislim da zavezniki cenijo. Ne bi se rad spuščal v politične razprave. Mi vojaki smo del ekipe in sodelujemo. Med nami 5. člen Severnoatlantske pogodbe še vedno velja.
Na obisku v Sloveniji ste se sestali s predstavniki Slovenske vojske in politike. Kaj so bila vaša glavna sporočila?
V prvi vrsti smo govorili o delitvi bremen in pomenu krepitve proračunskega deleža za oborožene sile in kolektivno obrambo. Po drugi strani pa sem se prišel zahvalit Slovenski vojski za vse, kar počne. Prišel sem s Kosova, kjer sem obiskal sile Kfor, v katerih je preko 200 pripadnikov SV. Slovenija pomaga pri obnovi Iraka, dala je orožje in strelivo iraški vojski, z nami je v operaciji v Afganistanu. Poslala bo okoli 240 vojakov na največjo vajo zavezništva od leta 2002 - Trident Juncture, ki bo oktobra in novembra na Norveškem in na kateri bo sodelovalo preko 40.000 vojakov. To je zelo veliko za državo z vojsko z okoli 7000 pripadniki.
Slovenija je naredila veliko v podporo zavezništvu. Nekje med šest in sedem odstotkov vaše vojske je na Natovih operacijah ali misijah EU v tujini. Vaša ladja Triglav se je pravkar vrnila z operacije EU Sophia v Sredozemlju. Vsem sogovornikom danes sem se zahvalil za prispevek Slovenije pri zagotavljanju kolektivne varnosti zavezništva. Hkrati pa sem jih tudi opomnil, da bi lahko okrepili nivo financiranja vaših sil.
Vedno pa se veselim sodelovanja s pripadniki SV. Kajti po mojem mnenju so zelo profesionalni in kot poveljniku mi vedno vrnejo veliko glede na moj vložek.
Že sami ste omenili, da se je slovenska ladja Triglav vrnila z operacije v Sredozemskem morju, ki je namenjena tudi boju proti nezakonitim migracijam. Kako vi ocenjujete varnostno situacijo na območju?
Nato se je za vzpostavitev strateškega regionalnega središča za jug, ki je na mojem poveljstvu v Neaplju začelo z julijem polno obratovati, odločil iz širših razlogov, kot se morda zdi na prvi pogled. Nato si že prizadeva z varnostnimi zagotovili strateško zavarovati sever in vzhod oz. jugovzhod, območje Črnega morja. Podobno moramo storiti tudi na jugu. Želimo biti organizacija, ki zagotavlja stabilnost, varnost in kolektivno obrambo na vseh 360 stopinjah.
To središče na prvi pogled potrebujemo zaradi migracij. A migracije so samo simptom širšega problema, zlasti na afriški celini in na Bližnjem vzhodu. Ta problem je v pomanjkanju vladavine prava, dobrega upravljanja države in razvoja. Ljudje zapuščajo svoje države, ker nimajo varnega okolja. Sicer pa si želijo biti kot mi - radi bi imeli družino, izobrazbo, službo, varnost. Ne želijo živeti na območju, kjer padajo bombe, kot npr. v Siriji. Prizadevamo si, da državam na severu Afrike ali v Sahelu pomagamo pri boljšem upravljanju države in zagotavljanju razvoja - s svetovanjem, s podporo nevladnim organizacijam, pa tudi z urjenjem policijskih enot ipd. Če bomo izboljšali upravljanje države in okrepili vladavino prava, bo to vodilo tudi v okrepitev razvojnih potencialov. Gre tudi za dolgoročen pristop Nata, ki bo zagotovo trajal vsaj 20 let in več.
V Evropi se sicer vse bolj krepijo glasovi, da je naša celina tarča "invazije migrantov". Kaj vi kot Natov poveljnik, ki bi moral odgovoriti na "invazijo", menite o tovrstnih ocenah? Kako velik varnostni problem so migracije?
Kot rečeno, migracije so simptom širšega problema. Če bi torej rešili težave z vladavino prava, upravljanjem države in razvoja v Afriki in na Bližnjem vzhodu, migracije ne bi bile problem. Politika meni, da gre za velik problem in o tem potekajo velike razprave. Kot vojak se ne bi rad vmešaval v to. Ne bi pa se strinjal z izrazom, da gre za invazijo. In če pogledate številke, potem lahko vidite, da število migrantov v Sredozemskem morju upada.
Admiral Nata Foggo hvali slovensko vojsko in pravi, da Evropa ni tarča "invazije migrantov"
2. avg. 2018 14:30 Osveženo: 14:35 / 02. 8. 2018
Poveljnik združenega poveljstva Nata v Neaplju, admiral James Foggo je v pogovoru za STA ocenil, da je Nato kljub razhajanjem glede krepitve prispevkov za obrambo, ki so se kazala na julijskem vrhu v Bruslju, v odlični kondiciji. Zavrnil je tudi ocene, da je Evropa tarča "invazije migrantov" v Sredozemskem morju. Gre za del širšega problema, meni.
Privoščite si nemoteno branje
Prijavljeni uporabniki Trafike24 z izpolnjenimi podatki profila berejo stran brez oglasov.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
Prijavljeni uporabniki z izpolnjenimi podatki profila berejo vsebine brez oglasov.
- preverjen e-naslov
- preverjena tel. številka
- popolni osebni podatki
- prijava na e-novice
Ste pravkar uredili podatke? Osveži podatke