Nato v "ogenj" pošilja 50.000 vojakov in 250 letal: največja vaja zavezništva po hladni vojni

Vaja se bo od 25. oktobra do 7. novembra odvijala po izmišljenem scenariju na Norveškem in bližnjem območju severnega Atlantika in Baltskega morja, vključno z Islandijo ter zračnima prostoroma Finske in Švedske. Potekala bo v zraku, na kopnem in na morju.

Vojaki skupno 31 zavezniških in partnerskih držav se bodo urili za sodelovanje v kolektivni obrambi. Cilj vaje je zagotoviti sposobnost operativnega sodelovanja in odgovora na grožnjo iz katerekoli strani. Hkrati je vaja namenjena odvračanju potencialnih nasprotnikov, ki bi si drznili preizkusiti delovanje 5. člena Severnoatlantske pogodbe, da je napad na eno članico Nata napad na vse.

V Natu poudarjajo, da vaja ni uperjena proti nobeni konkretni državi, torej tudi ne proti Rusiji, ki vajo gleda precej postrani. Sama je sicer avgusta na vzhodu države izvedla veliko vojaško vajo Vostok-2018, v kateri je po ruskih navedbah sodelovalo okoli 300.000 vojakov. Na Natovo vajo je kot opazovalka povabljena tudi Rusija.

Odnosi med Natom in Rusijo so se močno zaostrili po ruski priključitvi Krima leta 2014, ki je bila za mednarodno skupnost izvedena v nasprotju z mednarodnim pravom. Poleg tega je Rusija podprla oborožen upor na vzhodu Ukrajine in članice Nata so proti njej uvedle sankcije, sodelovanje Nata z Moskvo pa se je znižalo na najnižjo možno raven.

Predvsem Poljska in baltske države so zaskrbljene zaradi možnosti ponovitve ukrajinskega scenarija in so v Natu zahtevale večja varnostna zagotovila. Dobile so jih z operacijo Okrepljena prisotnost in tremi večnacionalnimi brigadami, za dodatna varnostna zagotovila pa naj bi poskrbela tudi vaja Trident Juncture.

Kot ocenjuje generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg, Rusija postaja vse bolj drzna "in je pripravljena uporabiti silo proti svojim sosedam". Kljub temu vaja Trident Juncture ni uperjena proti njej, poudarja. Gre za vajo po izmišljenem scenariju, ki je namenjena predvsem prilagajanju zavezništva "bolj zahtevnemu varnostnemu okolju", ki ga obkroža, je povedal Stoltenberg na zasedanju obrambnih ministrov Nata v začetku meseca.

Vaji bo poveljeval ameriški admiral James G. Foggo, ki je poveljnik združenega poveljstva Nata v Neaplju. Ameriška vojna mornarica bo na vaji sodelovala tudi z letalonosilko Harry S. Truman, s čimer potrjuje svojo prožnost, agilnost in zavezanost zavezništvu, poudarja admiral Foggo, ki je avgusta obiskal tudi Slovenijo.

Slovenska vojska bo na vaji sodelovala z delom sil v najvišji stopnji pripravljenosti, v katerem je tudi helikopter za medicinsko evakuacijo. V kontingentu bo še motorizirana četa s pridodanim črnogorskim vodom in transportnim helikopterjem, prisotni pa bodo tudi vojaški policisti in enota za podporo. Skupaj se je na vajo odpravilo 208 slovenskih vojakov in vod 33 črnogorskih vojakov, ki so del 241-članskega kontingenta Slovenske vojske. Kontingentu poveljuje podpolkovnik Uroš Trinko, so sporočili iz Slovenske vojske.

Slovenski vojaki bodo sodelovalni predvsem v kopenski komponenti vaje. Kot poudarjajo v Slovenski vojski, je Trident Juncture za slovenske vojake "izjemna priložnost, da preverijo zmogljivosti odziva v realnem času, zahtevnega premika na dolge razdalje in delovanja v izjemnih vremenskih razmerah, v katerih se morajo izkazati tako ljudje kot oprema".

Še posebej zahtevne naj bi bile razmere na severu Norveške, kjer že vladajo zima in nizke temperature. To bi lahko bilo precej težavno za marsikoga, kot je poročal norveški dnevnik Aftenposten predvsem za nizozemske vojake, ki so na vreme očitno pozabili in na Norveško niso prinesli ustrezne zimske opreme. Zdaj naj bi okoli 1000 nizozemskih vojakov dobilo po 1000 evrov za nakup toplih oblačil za sodelovanje na vaji, je poročala nemška tiskovna agencija dpa.

Poleg tega je namen vojaške vaje preveriti učinkovitost sil pri velikih premikih po ozemlju zaveznic in s tem tudi ustreznost infrastrukture, ki jo poskuša EU izboljšati z novimi predlogi v okviru projekta vojaške mobilnosti. Velika Britanija se je na primer odločila, da večino svoje opreme in vozil na Norveško prepelje po kopnem čez Francijo.

"Že če bomo vsi prišli prvi dan, bo to del zmage," je priprave komentiral admiral Foggo. "Ne pričakujemo, da bo šlo vse gladko. Zato pa imamo vaje," je dejal.

Priprave na vajo so se začele že pred dnevi, glavna izvedba pa naj bi se začela 31. oktobra. Po scenariju bodo zavezniki razdeljeni v dve skupini - "južne sile" z brigadami iz Nemčije, Italije in Velike Britanije ter "severne sile" z norveškimi, kanadskimi, švedskimi in ameriškimi silami. Najprej bodo severne sile napadle južne, nato obratno. Slovenski vojaki bodo sodelovali v južnih silah.