Rezultati evropskih volitev, krepitev evropske skrajne desnice, izredne parlamentarne volitve v Franciji ter seveda vojni v Ukrajini in Gazi so idealen paravan, da v ozadju skušaš po tihem uresničiti svoje cilje. To si je očitno zastavil vodja bosanskih Srbov Milorad Dodik ob podpori in aktivni pomoči svojih mentorjev Aleksandra Vučića iz Beograda in Vladimirja Putina iz Moskve. Zazdaj mu to uspeva, saj EU še nima novega vodstva in zato ne reagira.

ZDA so v torek uvedle sankcije proti več osebam in podjetjem, ki so povezana s predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom in člani njegove družine, ki so že pod sankcijami.

Z molitvijo za srbski narod, ki so se je udeležili srbski predsednik Aleksandar Vučić, predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in drugi politiki, se je včeraj dopoldne v Beogradu začel vsesrbski zbor. Vladi Srbije in Republike Srbske sta sprejeli skupno izjavo o zaščiti nacionalnih interesov, zvečer pa je bilo še množično javno zborovanje.

Odločitev EU je izrednega pomena ne le za samo Bosno in Hercegovino, temveč za stabilnost celotnega Zahodnega Balkana.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je novembra lani v pogovoru s predstavniki afriških medijev dejal, da namerava Rusija po vojni na Bližnjem vzhodu zanetiti še konflikt na Balkanu. »Verjemite mi, imam dobre informacije,« je še dodal. Ta izjava na Zahodu ni naletela na gluha ušesa, kmalu zatem je Balkan obiskal prvi človek Nata Jens Stoltenberg.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik bi ob začetku pristopnih pogajanj z EU moral podpisati izjavo o lojalnosti Bosni in Hercegovini, je v pogovoru za nemški Tageszeitung predlagal visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt. V tej entiteti so v zadnjem času sprejeli več spornih zakonov, Dodik pa grozi tudi z odcepitvijo.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v sredo napovedal, da bodo v tej entiteti Bosne in Hercegovine sprejeli volilni zakon, ki jim bo omogočil izvedbo lastnih volitev. Politični vodja Srbov v BiH obenem nasprotuje spremembam volilnega zakona BiH, ki jih zahteva visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH.

Znani rek pravi, da je ljudi veliko, a na človeka redko naletiš. Dr. Pašić je neverjeten intelektualec, poln različnih znanj, ki jih rad deli dalje. Zato tudi sam pogosto piše kolumne za vidne domače medije. Zapletene in težke reči razloži lepo, jasno, vsem razumljivo. Čeprav je njegov urnik natrpan do vrha, si čas za koristen dialog vedno vzame. In namen tega intervjuja je, da bi vsaj kakšnemu bralcu koristil in razblinil tabuje in osvetlil resnico o svetu.

Predsednik bosansko-hercegovske entitete Republike Srbske Milorad Dodik je izjavil, da bi se Srbi, ki živijo na območju Balkana, morali združiti v eno državo. Ta bi po njegovih besedah vključevala Srbijo s Kosovom, Republiko Srbsko ter Črno goro, če bi se ta za to odločila. Slednja je Dodika pozvala, naj se vzdrži ekspanzionistične retorike.

Sodišče Bosne in Hercegovine (BiH) je potrdilo pripravljeno obtožnico proti predsedniku Republike srbske Miloradu Dodiku, ki je skupaj z vršilcem dolžnosti direktorja Uradnega lista Republike srbske Milošem Lukićem obtožen kaznivega dejanja neizvajanja odločitev visokega predstavnika v BiH.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v ponedeljek napovedal pobudo za priključitev Bosne in Hercegovine skupini petih največjih gospodarstev v vzponu (Brics). BiH bodo v Brics po njegovem prepričanju sprejeli prej kot v Evropsko unijo. Skupini se bo v začetku prihodnjega leta pridružilo šest novih članic.

Medtem ko poteka v Potočarih, občini srebreniškega zločina, mednarodna konferenca o kolektivnem spominu, je predsednik Republike Srbske Milorad Dodik podpisal dva zakona, ki sta v nasprotju z ustavo BIH in tudi z določili Daytonskega sporazuma, ki je zaustavil bratomorno vojno v tej državi.

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj v Moskvi sprejel predsednika Republike Srbske Milorada Dodika ter se mu zahvalil za nevtralno stališče Banjaluke glede vojne v Ukrajini. Dodik pa je izpostavil, da si Republika Srbska želi gospodarskega sodelovanja z Rusijo, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik ovira preiskave v Bosni in Hercegovini, ki potekajo v zvezi z nezakonitim financiranje SDS Janeza Janše, ta pa skupaj z Viktorjem Orbanom, Andrejem Plenkovićem in politično-kriminalnim miljejem blokira uvedbo sankcij EU proti Dodiku, piše v analizi inštituta IFIMES o stanju v BIH.

Ko je bil Zoran Janković v času prve Janševe vlade (2005) odstranjen iz Mercatorja, je že obupaval. Zdelo se mu, da se je poslovno življenje ustavilo – ni alternative, ki bi mu ponujala enako strast. Zakaj mu užitek že 16 let prinaša županovanje in zakaj zanj na levici ne pripravljajo resne alternative?

Ljubljanski župan Zoran Janković hvali in podpira voditelja bosanskih Srbov Milorada Dodika, ki se poteguje za položaj predsednika Republike Srbske. Dodik je sicer najnevarnejši srbski politik na Balkanu, ki pridno neti seme razdora v BiH in ogroža mir v državi in regiji.

Veleposlaniki držav članic Varnostnega sveta ZN so v sredo na zasedanju o položaju v Bosni in Hercegovini kritizirali postopke Republike srbske in njenega vodje Milorada Dodika, ki rušijo ustavni sistem države. Rusija in Kitajska pa sta pred zasedanjem ugovarjali poročanju visokega predstavnika mednarodne skupnosti za BiH Christiana Schmidta.

Glavni podpornik Janeza Janše je madžarski premier Viktor Orban, ki tako kot Janša igra dvojno vlogo v mednarodni politiki in vzdržuje dobre odnose z ruskim samodržcem Vladimirjem Putinom. Ena Janševa povezava preko Orbana vodi do Putinovih podpornikov na Balkanu.

Hrvaški predsednik Zoran Milanović se je včeraj odločno postavil za srbskega člana predsedstva BiH Milorada Dodika, ki je s svojimi izjavami in dejanji pogosto deležen obsodb EU in zahodnih držav. Dodika je označil za "sogovornika" in izrazil odločno nasprotovanje uvedbi sankcij proti vodji bosanskih Srbov.

Posebni odposlanec ameriškega State Departmenta Gabriel Escobar je srbskega člana predsedstva Bosne in Hercegovine Milorada Dodika opozoril, da njegove grožnje z odcepitvijo in postavljanje pod vprašaj reform nacionalnih institucij predstavljajo kršitev daytonskega sporazuma, bosanske Srbe pa da vodijo v izolacijo in gospodarske težave.