Na podlagi nespoštovanja ustavnih načel in odlokov Christiana Schmidta je bil 26. februarja Milorad Dodik obsojen na leto dni zapora in na kazen šestih let prepovedi opravljanja političnih funkcij. Sodba sicer še ni pravnomočna, je pa povzročila v BIH pravo vrenje.

V Reporterju smo o namerah Bosanskih Srbov pisali že večkrat. Dodikova Republika Srbska ima že dolgo dobro pripravljen načrt odcepitve od BIH. Ni pa še povsem jasno izražena namera morebitne priključitve k Srbiji, čeprav vse kaže na to. Lani je Republika Srbska sprejela zakon o grbu, himni in zastavi, s čimer je postala himna skladba Bože pravde, grb pa dvoglavi orel. Tako himna kot grb sta sicer znamenji Republike Srbije.

Najbolj jasen znak o namerah bosanskih Srbov je bil viden 8. junija 2024 v Beogradu, kjer je srbski predsednik Vučić organiziral prvo vsesrbsko zborovanje z naslovom En narod, en zbor – Srbija in Srbska. Kljub temu da sta akterja Vučić in Dodik zatrjevala, da ob tem spoštujeta Daytonski sporazum, pa je po zborovanju in razkazovanju vojaške moči nastala Deklaracija o zaščiti nacionalnih in političnih pravic in skupni prihodnosti srbskega naroda. Temu je sledil sprejem te deklaracije in še nekaj odcepitvenih zakonov, ki pa jih je visoki predstavnik Schmidt razveljavil. Visoki predstavnik mednarodne skupnosti namreč ima to pristojnost.

Razveljavitev protiustavnih zakonov

Vključenost visokega predstavnika v politično življenje Bosne in Hercegovine se je v zadnjih letih spreminjala in razvijala v skladu z njegovim mandatom in osredotočenostjo ter z zahtevami sveta za implementacijo miru (PIC). Na začetku mirovnega procesa je visoki predstavnik predsedoval številnim skupnim organom, ki so združevali predstavnike v vojni sprtih strani in skrbel za izhodiščne zahteve mirovnega procesa. 

Institucije države in entitete, ki jih predvideva ustava, so bile namreč ustanovljene po prvih postdaytonskih volitvah septembra 1996, vendar je trajalo kar precej časa, da so začele delovati. Danes jim visoki predstavnik ne predseduje več, pač pa je njegova naloga, da jih brani in jih nadzoruje. Ena njegovih ključnih nalog je zagotoviti, da institucije delujejo učinkovito in odgovorno.

Zato je tudi lahko razveljavil zakone, ki jih je sprejela Skupščina Republike Srbske v Banjaluki in ki so v nasprotju z ustavo BIH. Kmalu, 7. marca pa je tudi Ustavno sodišče BIH izdalo začasni ukrep (začasni zato, ker ga mora potrditi še parlament BIH) in ustavilo izvajanje zakonov. Zakoni, ki jih je sprejela Narodna skupščina Republike Srbske, Dodik pa jih je podpisal, prepovedujejo delo sodišča, tožilstva, Državne agencije za preiskave in zaščito (SIPA) ter visokega sodnega in tožilskega sveta BIH na ozemlju Republike Srbske. 

To pomeni, da Srbi svoje entitete ne štejejo več kot del Bosne in Hercegovine. Sodišče BIH, tožilstvo BIH in SIPA so bili oblikovani na podlagi zakonov, ki jih je sprejela Parlamentarna skupščina Bosne in Hercegovine in potrdil državni dom narodov. Da bi jih odpravili, mora po ustavi BIH o tem glasovati parlament BIH.

Kazenski zakon BiH predvideva kazni do petih let zapora in prepoved opravljanja uradnih dolžnosti, če kdo »poskuša nezakonito spremeniti ustavno ureditev BiH ali zrušiti njene najvišje institucije«. Predsednik RS Dodik je že bil obsojen in spoznan za krivega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika Christiana Schmidta in podpisa ukaza o razglasitvi zakonov, ki jih je Schmidt predhodno razveljavil, s čimer je poskušal preprečiti izvajanje odločb ustavnega sodišča BIH in visokega predstavnika na ozemlju RS.

Življenje, polno negotovosti in strahu

Od sprejema spornih zakonov v BIH vlada velika zmeda. Nesrbski del BIH dojema ukrepe RS kot državni udar. Govorila sem z več diplomati in novinarji iz BIH in nekateri menijo, da nikoli po vojni še ni bilo tako resnega konflikta med Banjaluko in Sarajevom. Ljudje so zaskrbljeni, kar je mogoče čutiti tudi med prebivalci. Sprašujejo se, ali bo spet vojna.

Profimedia

Najhuje je prebivalcem Republike Srbske, ki delajo v uradnih ustanovah. Če ne poročajo institucijam v BIH, ki jih je Dodik prepovedal, lahko dobijo kazen v BIH, če pa bodo poročali, pa jih lahko doleti kazen po novih zakonih Republike Srbske. To seveda vpliva tudi na gospodarstvo. Zastale so investicije, saj si nihče ne upa vlagati na območje, ki je tako nestabilno in ki ga morda že jutri ne bo več v Bosni in Hercegovini. 

»Na desetine in na stotine državljanov, ki so me klicali ob koncu tedna, od žensk, ki so bile posiljene v vojni, do nekdanjih vojnih tovarišev, me sprašuje, kaj storiti. Naj se začnejo zbirati? Zelo težko jim odgovorim,« je v pogovoru za televizijo N1 povedal nekdanji direktor federalne policijske uprave, zdaj poslanec v domu narodov državnega parlamenta Zlatko Miletić.

Olje na ogenj pa priliva tudi Milorad Dodik, ki enkrat straši z vojno, že naslednji dan pa stopi nazaj in pomirja s trditvami, »da je vse pod nadzorom«. Vsekakor je za varnost zelo pomembna prisotnost enot Euforja, ki ljudem daje občutek, da je v državi še nekdo drug, ki skrbi za varnost. Po obsodbi Dodika so se enote Euforja v koloni vozile v Brčkem in v okolici Srebrenice oziroma spominskega centra v Potočarih, kar je ljudi malce opogumilo.

Spominski center Srebrenica zaprl vrata

Kljub temu je ta center v težkem položaju. Direktor Emir Suljagić je center zaprl in na omrežju x objavil 7. marca zapis: »Na svetu ni muzeja ali spomenika, ki bi se soočal z razmerami, kot jih preživlja Spominski center v Srebrenici. Zbudili smo se in ugotovili, da je bila državna oblast čez noč 'odpovedana'. Naše običajno okolje je pogosto in odprto zanikanje, diskriminacija in oviranje. Pred kratkim so nam lokalne srbske oblasti zavrnile dovoljenje za snemanje kraja množične usmrtitve, češ da tam ni bil storjen noben zločin. 

Redno smo tarča lokalnih srbskih skrajnih medijev, pa tudi javnih osebnosti in politikov na lokalni in državni ravni. In zdaj, ko je osrednja državna oblast odkrito zanikana, smo se znašli prav pod oblastjo tistih institucij in političnih sil, ki so odgovorne za bosanski genocid.

V tej pravni negotovosti, v kateri odgovorni nočejo sprejeti ukrepov za ponovno vzpostavitev pravnega okvira, na katerem temelji naša prisotnost v Srebrenici, je naš obstoj tam vprašljiv. Odločitev o zaprtju je padla v trenutku, ko so glavni bosanski mediji poročali, da Srbi v Republiki Srbski razorožujejo državno policijo in da jo na različnih lokacijah prevzema policija bosanskih Srbov. Nihče od državnih organov nam ni povedal, ali je to res ali ne in kaj narediti. Bili smo sami. Odločitev o zaprtju je posledica teh dogodkov, saj je grožnja še vedno prisotna, policija bosanskih Srbov pa deluje mimo zakonov Bosne in Hercegovine.

Kot direktor nisem mogel tvegati varnosti skupine preživelih, da bi se znašli v enakih okoliščinah, kot so jih že preživeli leta 1992. Letos zaznamujemo 30. obletnico genocida, vso svojo energijo smo porabili za to, da bo organiziran s spoštovanjem in dostojanstvom. Smo spomenik, kraj spomina in učenja. 

Zanikovalci in revizionisti ogrožajo spomenik – celo naš spomin zanje ni problem. Vendar jim ne bo uspelo, pozivam vse naše prijatelje in zaveznike po svetu, da jim to sporočijo. Naš namen je veliko večji od lastnega spomina, vklesan je v svetovno zgodovino in ga nikoli ne moremo zmanjšati ali izbrisati,« je sklenil svoj zapis direktor Suljagić.

Zagotovljena podpora Moskve

Milorad Dodik ima tradicionalno dobre odnose z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Dodik tudi ob vsaki priložnosti hvali politiko Putina in ne obsoja njegovega napada na Ukrajino, temveč ga opravičuje. Prav zato se je znašel na seznamu ljudi, ki jim je prepovedan vstop v Veliko Britanijo in v Združene države Amerike.

S Putinom sta se nazadnje srečala 24. oktobra lani, ko ga je ruski predsednik povabil v ruski Kazan, kjer je bilo srečanje voditeljev Kitajske, Indije, Brazilije, Južne Afrike in drugih držav, ki so članice ali si želijo članstva v BRICS. To je bilo peto srečanje Dodika s Putinom od začetka ruske invazije na Ukrajino in njegov enajsti pogovor od leta 2014. Predsednik Republike Srbske je eden redkih političnih funkcionarjev, ki se je od začetka ruske invazije na Ukrajino srečal z ruskimi in beloruskimi uradniki.

Profimedia

Dodikova lojalnost Putinu je bila nedavno nagrajena tudi v Združenih narodih. Na predlog Rusije se je 6. marca za zaprtimi vrati sestal Varnostni svet ZN in razpravljal o BIH, a na koncu niso sprejeli odločitve. Rusija je menila, da je obsodba predsednika Republike Srbske Milorada Dodika zaostrila razmere v BIH, večina drugih članic VS pa, da si za nestabilnost krive poteze Republike Srbske, so za STA povedali diplomatski viri. 

Rusija je ponovila stališče, da imenovanje visokega predstavnika mednarodne skupnosti Christiana Schmidta ni legitimno, ker ni bil potrjen v Varnostnem svetu ZN. Daytonski mirovni sporazum sicer potrditve visokega predstavnika v VS ZN ne zahteva. Rusija je vztrajala tudi, da je obsodba Dodika zaostrila razmere v BIH.

V torek, 11. marca, je RTV Srbije objavila enourni intervju z Miloradom Dodikom, v katerem je predsednik bosanskih Srbov opravičeval svoje poteze in srbskim gledalcem zatrjeval, da ne bo storil nič takšnega, kar bi lahko povzročilo kakšen oboroženi spopad. Zagotavlja, da se želijo Srbi v BIH odcepiti od Bosne in Hercegovine po mirni poti, država in mednarodna skupnost pa jim to ne pusti. Na novinarsko vprašanje, kako to, da ga po obsodbi ni osebno podprl Putin, pa se je Dodik nasmehnil in rekel: »Počakajte na 19. marec!«

Dodikovo povezovanje z Vučićem in Orbanom

Se je pa po pomoč obrnil na srbskega predsednika Vučića, s katerim sicer skupaj snujeta vsako potezo, ki jo potegne zdaj eni, zdaj drugi. Po obisku v Beogradu je na tiskovni konferenci Dodik izjavil: »Prišel sem povedat, da nam je v Banjaluki jasno, da si Bošnjaki iz Sarajeva želijo vojno v BIH. To je motivirano z njihovim nenehnim večdesetletnim prizadevanjem, da bi se maščevali Srbom, saj menijo, da morajo odstraniti vsakega Srba, ki ne ustreza njihovim projekcijam. Bošnjaki izvornega Daytona nikoli niso sprejeli, niso ga podpirali, v nasprotju z Republiko Srbsko.« 

Dodik se pri vseh svojih dejanjih sklicuje na to, da Daytonski dokument pred 30 leti ni vseboval ustanovitve več državnih ustanov, ki so zrasle v teh treh desetletjih. Ne priznava dejstva, da je bil ta sporazum samo mirovni okvir na začetku vzpostavitve povojne Bosne in Hercegovine, zato ne priznava ne skupnega ustavnega sodišča, ne tožilstva, ne policijskih sil, ampak vse te ustanove ustanavlja sam v srbskem delu države in gradi lastno državo v državi.

V omenjenem intervjuju na srbski televiziji je Dodik priznal, da nima podpore v Evropski uniji, se je pa zahvalil srbskemu predsedniku Vučiću, da ga je povezal z madžarskim premierjem Orbanom, pri katerem je deležen odločne podpore. Madžarska vlada pod vodstvom Orbana zadnja leta usmerja svojo pozornost na Republiko Srbsko in ne na celotno Bosno in Hercegovino. 

Do leta 2019 so se Orban, njegova stranka in uradniki srečevali izključno z državnimi predstavniki v BIH. Dolgoletni zunanji minister Peter Szijjarto se je med obiskom v Banjaluki februarja 2018 srečal s predstavniki državne vlade, ki prihajajo iz RS, ne pa tudi z Dodikom, ki je bil takrat predsednik te entitete.

A po Dodikovi volilni zmagi v RS in njegovem prihodu na oblast na državni ravni, pa tudi v predsedstvo BIH ter suspenzu Orbanove stranke Fidesz iz Evropske ljudske stranke se je madžarska vlada obrnila k RS. Prvo srečanje Dodika in Orbana junija 2019 je odprlo pot »neposrednim povezavam Madžarske in entitete RS«, kot jih je poimenoval madžarski premier, ki so kasneje prerasle v program gospodarskega sodelovanja. 

Dodikovi vladi je pomagalo tudi posojilo madžarske državne banke. Orban je leta 2021 preprečil nemško pobudo za uvedbo evropskih sankcij proti Dodiku zaradi spodkopavanja institucij BIH. Madžarska je edina članica EU, ki se je v VS ZN postavila na stran Srbije in oblasti RS ter glasovala proti sprejetju resolucije o genocidu v Srebrenici maja 2024.

Zadnje diplomatske napetosti med Sarajevom in Budimpešto so se stopnjevale 3. marca, ko je obrambni minister BIH Zukan Helez madžarskemu vojaškemu letalu prepovedal pristanek v BIH. To je odziv na izjavo namestnika madžarskega zunanjega ministra Leventa Magyarja, ki je v Banjaluki spremljal vajo madžarske specialne policije in policije RS ter ugotovil, da je prvostopenjska sodba Dodiku pred državnim sodiščem BIH »politična«. Naslednji dan je član predsedstva BIH Željko Komšić sprožil pobudo za odstranitev madžarskih vojakov iz mirovne misije Evropske unije Euforja v BIH.

Evropa ne komentira, krepijo se mirovne sile, Amerika pa preseneča

Ob vseh teh dogodkih so v Bosni in Hercegovini zaman pričakovali kakšno izjavo Evropske komisije. Nujno bi se morala oglasiti Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko. Očitno Bruslju ne pade na pamet, da bi se zadeve lotil po diplomatski in politični poti. Zdaj so vsi obsedeni z oboroževanjem in tako ravnajo tudi pri Bosni in Hercegovini.

Facebook

Evropska unija je na začetku tega meseca povečala obseg svoje mirovne misije Euforja  v Bosni in Hercegovini. EU »bo začasno povečala velikost svojih sil«, so v izjavi za javnost sporočile sile Evropske unije v Bosni in Hercegovini. »To je proaktivni ukrep, katerega namen je pomagati Bosni in Hercegovini v interesu vseh državljanov. Državljanom BIH zagotavljamo, da je ta dejavnost neposredno povezana s podporo oblastem Bosne in Hercegovine pri ohranjanju varnosti.« so zapisali. 

EUFOR je dejal, da bo do povečanja prišlo »v prihodnjih dneh«, vendar ni navedel podrobnosti. Lokalni mediji poročajo, da bo EU naslednji teden dodala 400 svojim vojakom še 1100 vojakov. V teh dneh prihajajo okrepitve z vojaki, vozili in helikopterji iz Češke, Italije in Romunije.

O resnosti položaja priča tudi obisk generalnega sekretarja Nata Marka Rutteja, ki je prišel 10. marca v Sarajevo. Rutte je poudaril, da NATO ne bo dovolil, da bi bil ogrožen težko pridobljeni mir v Bosni in Hercegovini. Po srečanju s člani predsedstva BIH je dejal, da NATO v celoti podpira suverenost in ozemeljsko celovitost BIH, da je Daytonski mirovni sporazum – s katerim se je končala vojna leta 1995 – temeljni kamen, ki ga je treba spoštovati. 

Podpira pa tudi dejavnosti urada visokega predstavnika (OHR), postavljenega za njegovo implementacijo. »Seveda sem zaskrbljen zaradi varnostnih razmer, a to ni leto 1992 in ne bomo dovolili, da nastane varnostni vakuum. Vem, da je EUFOR popolnoma pripravljen vzdrževati stabilno varnostno okolje v H. Ne bomo dovolili, da bi bil ogrožen težko pridobljen mir,« je dejal Rutte.

Kot rečeno, je prejšnja ameriška administracija postavila Milorada Dodika na seznam nezaželenih oseb (persona non grata) v ZDA. Tega ukrepa novo vodstvo ZDA ni preklicalo. Toda tik pred obsodbo Milorada Dodika v Sarajevu je na Dodikovo povabilo prišel v Banjaluko Rudolph Giuliani, nekdanji newyorški župan in tožilec, predvsem pa prijatelj ameriškega predsednika Trumpa. Pridružil se je Dodiku na mitingu v njegovo podporo. To je večini dalo misliti, da se bo odnos ZDA pod Trumpom spremenil.

Zato je 8. marca toliko bolj odmevala izjava novega ameriškega državnega sekretarja Marca Rubia, ki je v objavi na platformi x zapisal, da dejanja predsednika Republike Srbske Milorada Dodika spodkopavajo institucije Bosne in Hercegovine ter ogrožajo njeno varnost in stabilnost. 

»Naša vlada poziva politične voditelje v Bosni in Hercegovini h konstruktivnemu in odgovornemu dialogu. Pozivamo naše partnerje v regiji, da se nam pridružijo pri zoperstavljanju temu nevarnemu in destabilizirajočemu obnašanju,« je v objavi zapisal Marco Rubio. Tudi nedavni obisk Trumpovega sina pri Vučiću, proti kateremu demonstrirajo sto tisoči ljudi po vsej Srbiji, pušča odprta vprašanja. Zdi se, kot da ZDA trenutno nimajo neke konsistentne zunanje politike.

Vsekakor pa bodo naslednji dnevi in tedni na Zahodnem Balkanu polni novih dogajanj, ki lahko hitro sprožijo novo krizno žarišče v Evropi.