Bosna čaka na izrek sodbe Dodiku, Orban v Banjaluko poslal madžarske specialce

V BiH, natančneje na ozemlje Republike Srbske, je prišlo 300 pripadnikov posebne enote madžarske policije. Prišli naj bi na protiteroristično vajo, je včeraj povedal Dodik, ki pravi, da se je za prihod Madžarov osebno dogovoril z madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom.

Madžarski specialci so nastanjeni v Banjaluki, a njihova prisotnost naj ne bi vplivala na izrek razsodbe in usodo Dodika. Notranji minister BiH Ramo Isak je dejal, da Madžari v Bosni nimajo pristojnosti, Dodiku lahko edino pomagajo nositi pohištvo. Bosanski mediji so sicer poročali, da naj bi šlo za precej manjše število Madžarov - 70 pripadnikov antiteroristične policije.

Dodik je obtožen, ker je 7. julija 2023 podpisal dva zakona, ki sta določala, da v Republiki Srbski ne izvajajo odločitev Schmidta in ustavnega sodišča Bosne in Hercegovine. Poleg njega je obtožen tudi direktor uradnega lista Republike Srbske Miloš Lukić, ki je dan kasneje zakona objavil v uradnem listu entitete.

Schmidt je nato oba zakona razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, po katerih so kršitve ustavne ureditve države opredeljene kot kazniva dejanja.

Tožilstvo BiH je za Dodika zaradi naklepnega nespoštovanja odločitev visokega predstavnika zahtevalo zaporno kazen blizu najvišje zagrožene petletne kazni in deset let prepovedi političnega delovanja, tudi opravljanja sedanje funkcije predsednika entitete. Enako zaporno kazen je zahtevalo za soobtoženega Lukića.

Današnja razsodba sodišča BiH, ki je vrhovna pravosodna institucija v državi, ne bo pravnomočna, tožilstvo in obramba pa se bosta nanjo lahko pritožila.

Vodstvo entitete v primeru obsodbe Dodika grozi z "radikalnimi odločitvami" in odhodom iz vseh institucij na ravni države.

Iz zveze Nato in misije EU v BiH Eufor so medtem opozorili, da bodo preprečili vsak poskus destabilizacije države. EU je sicer že večkrat izpostavila, da so pobude v Republiki Srbski v nasprotju z evropsko potjo BiH, vključno z odcepitveno retoriko in dejanji, ki postavljajo pod vprašaj ustavni red države.