Predsednik SDS nam je v ekskluzivnem pogovoru priznal, da osebni vpliv Milana Kučana na slovensko politiko peša.

Danes v romskih naseljih niso avtoritete stari družinski očetje, pač pa mladi Romi, ki so šli po poti kriminala in uspeli.

Nekdanji predsednik republike Milan Kučan je po sobotnem napadu v Novem mestu pozval k podpori stališč in ukrepov, ki so jih sprejeli v Novem mestu in v vladi. Ob 35-letnici romskega društva Romani Union je v Murski Soboti poudaril, da samo obsodba in kratkoročno ukrepanje ne bosta dovolj, in pozval k razmisleku, kako naprej.

Nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh meni, da Goloba pred volitvami ne velja prezgodaj odpisati in da se zna s svojim značaje prikupiti dovolj volivcem.

Morda bo to zvenelo precej naivno: ne hišna preiskava pri Hojsu ne vložitev zahteve za sodno preiskavo proti Golobu v resnici najbrž sploh nimata političnega ozadja.

Pet mesecev pred volitvami že močno pregreto politično ozračje. Imajo postopki proti AHojsu in Golobu res politično ozadje? Kdo lahko največ izgubi in kdo največ dobi?

Pogosti referendumi v Sloveniji so otroške bolezni razmeroma mlade demokracije, kar naša država je, meni prvi predsednik Slovenije Milan Kučan. Če referendum pomeni le zaviranje napredka, gre za politikantsko izkoriščanje demokratičnih postopkov, ki so pripeljali do rešitev, je dejal na pogovoru v okviru Festivala za tretje življenjsko obdobje.

Jože Dežman, zgodovinar, o propadanju in razkroju komunistične partije

Dr. Jože Dežman svojo knjigo Komunistični strah v gatah jemlje kot pobudo kolegom zgodovinarjem, da bi nekdo res napisal partijsko zgodovino v vsem njenem obsegu.

Celjska občina je pripravila slavnostno akademijo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne in vrnitve ukradenih otrok v domovino.

Tragika otrok s Petrička je bila v tem, da so skoraj vsi izgubili svoje starše v času po končani sovražni okupaciji, se spominja Franci Kindlhofer, sam eden teh otrok.

Z Markom Voljčem smo se pogovarjali o razmerah v svetu, ekonomiji, krhanju demokracije in liberalnega kapitalizma, pa tudi o njegovi nesojeni politični karieri.

Brez guvernerja Banke Slovenije smo že več kot osem mesecev, brez varuha človekovih pravic skoraj sedem, zapletom glede izbora in izvolitve novih dveh funkcionarjev pa še vedno ni videti konca. Predsednica države Nataša Pirc Musar od poslanske skupine Gibanja Svoboda pričakuje, da ji bo v sedmih dneh predlagala dva možna kandidata za guvernerja, medtem ko v največji koalicijski stranki pričakujejo vnovičen razpis, kakršnega je predsednica napovedala v primeru iskanja kandidatov za varuha človekovih pravic.

V 95. letu starosti je umrl nekdanji predsednik slovenskega izvršnega sveta Andrej Marinc. Sodil je v vrh slovenske politične garniture iz sedemdesetih in osemdesetih let prejšnjega stoletja, med 1972 in 1978 je po odstopu Staneta Kavčiča vodil vlado tedanje socialistične republike. Leta 1990 se je upokojil in umaknil iz politike.

Na začetku svojega gibanja za neodvisnost/samostojnost je bila Slovenija relativno tesno povezana z drugimi podobnimi gibanji v Srednji Evropi, posebej s Češko (kjer je bil Dienstbier bolj zadržan od Havla, Schwarzenberga in Vondre), Madžarsko (Jeszenszky), Poljsko (Skubiszewski) in Slovaško (po ločitvi od Češke Kukan). Zato je bila logična domneva o sodelovanju in morebitni pridružitvi Višegrajski skupini (V3, V4), ki je nastala leta 1991.

Doživeli smo dogodek leta! Kaj vojne in mrtvi! Ruski predsednik Vladimir Putin se je vrnil oziroma dvignil na svetovno politično sceno in vse kaže, da bo iz vojne nekaj le iztržil. Srečanje z Donaldom Trumpom je zanj izjemno pomembno, predvsem domači javnosti, svojim volivcem, je lahko pokazal, kako pomemben je, da brez njega na svetu nič ne gre. To je vsekakor pokazal tudi svetovni javnosti in njenim veljakom. Počuti se, kot da se mu vsi klanjajo. Avgust 2025 bo tako gotovo zapisan v zgodovino, ne glede na to, kaj se bo zgodilo.