Ker je bil sočasno v Bohinjski Beli pogreb igralke Milene Zupančič, se je kulturna in politična srenja razdelila, saj niso mogli na oba pogreba.

Predsednice Nataše Pirc Musar ni bilo ne v Ljubljani ne v Bohinjski Beli, prav tako je manjkal prvi predsednik države Milan Kučan, ki je bil Preglov osebni prijatelj, tudi ljubljanski župan Zoran Janković ni prišel.

Primož Lavre

Od priljubljenega mladinskega pisatelja so se poleg njegove družine poslovili še nekateri njegovi prijatelji in sopotniki iz sveta literature, kulture in založništva. Politikov skorajda ni bilo.

Medtem ko je bivša ministrica za kulturo Asta Vrečko šla na pogreb Zupančičeve (tam je bila tudi sedanja ministrica Ignacija Fridl Jarc), se je od Pregla poslovil soprvak Levice Luka Mesec, ki je prijatelj pokojnikovega sina Arjana Pregla, ki je zelo aktiven v njegovi stranki.

Primož Lavre

Na pogreb sta prišla tudi evropski poslanec Matjaž Nemec in nekdanji prvak SD Igor Lukšič. Prav tako sta prišla nekdanja evropska poslanca Mojca Drčar Murko in Ivo Vajgl, ki sta bila pred vstopom v politiko novinarja. Od njega sta se poslovila tudi upokojena novinarja Janko Lorenci in Mija Repovž ter njun nekdanji sodelavec na Delu Tone Hočevar.

Na pogrebu smo opazili tudi nekdanjega poslanca in ministra Toneta Peršaka, ki je sicer tudi pisatelj in gledališki režiser. Od založnikov se je od pokojnika poslovil Miha Kovač, ki je vrsto let opravljal vodilne funkcije v Mladinski knjigi, poleg tega je redni profesor na ljubljanski filozofski fakulteti.

Primož Lavre

Prišel je tudi Luka Novak, prav tako dolgoletni založnik in pisatelj. Med pisatelji in kulturniki so bili na pogrebu še Goran Vojnovič, Boris A. Novak, Miklavž Komelj, Tone Rode, umetnostna zgodovinarka in dolgoletna direktorica Narodne galerije v Ljubljani Barbara Jaki, fotograf Tone Stojko in glasbenik Vlado Kreslin, ki je pokojniku v slovo zapel Namesto koga roža cveti. To pesem je nekaj dni prej na koncertu na Brionih skupaj z igralcem Radetom Šerbedžijo zapel v počastitev umrle Milene Zupančič.

Napisal več kot 50 knjig

Slavko Pregl je umrl mesec dni pred svojim 81. rojstnim dnevom. Slovenska javnost ga najbolj pozna po njegovih knjigah, s katerimi so odraščale generacije otrok in mladih. Njegov roman Odprava zelenega zmaja (1977) je postal zelo gledana mladinska nadaljevanka.

Primož Lavre

Kdo iz generacije okoli 60 let se ne spomni Boba, Pipija in Miha, ki so z avtom Old punca potovali po Sloveniji in srečali pobeglo dekle Janjo? Podobno je igrana nadaljevanka Geniji in genijalci postalo Preglovo kultno delo Geniji v kratkih hlačah, za katero je dobil leta 1978 Levstikovo nagrado. Napisal je več kot 50 literarnih del, med najbolj znanimi so še Priročnik za klatenje (1977), Geniji v dolgih hlačah (1985), Geniji brez hlač (2009), Srebro iz modre špilje (2003), Usodni telefon (2004) in še bi lahko naštevali.

Diplomiral je na ljubljanski ekonomski fakulteti. Že med študijem ga je privlačilo pisanje in novinarstvo. Sodeloval je v študentski Tribuni in s satiričnim časopisom Pavliha, leta 1969 in 1970 je bil odgovorni urednik Mladine. Nato je več kot dvajset let delal v Mladinski knjigi, kjer je vrsto let vodil TOZD Koprodukcija.

Primož Lavre

Od 1991 do 2002 je bil samostojni založnik, nato samozaposleni pisatelj. Bil je tudi predsednik Društva slovenskih založnikov (1998–2002), predsednik društva Bralna značka (2004–2008), predsednik Društva slovenskih pisateljev (2007–2009) in prvi direktor Javne agencije za knjigo (2009–2012). V času ministrov Rudija Šelige in Andreje Rihter je vodil nacionalni svet za kulturo.

Za svoje literarno delo in izjemni prispevek v kulturi je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim Župančičevo nagrado za ustvarjanje za otroke in mladino (2010), Levstikovo nagrado za življenjsko delo (2017), istega leta mu je predsednik Borut Pahor podelil red za zasluge za izjemen prispevek k slovenski kulturi in bralni kulturi, na področju založništva pa je leta 2007 prejel Schwentnerjevo nagrado.

Primož Lavre

Kučanov prijatelj

Na desni politični opciji ni ravno priljubljen, saj je bil v prejšnjem režimu blizu takratnemu komunističnemu vodstvu. Raziskovalec udbovskega gradiva Igor Omerza mu očita, da je bil rezident (poseben vir) SDV in da kot urednik v Mladinski knjigi leta 1988 ni hotel objaviti knjige Neminljiva Slovenija slovenskega emigranta Cirila Žebota.

Po njegovi prošnji se je Pregl posvetoval s takratnim državnim vodstvom, ki je temu nasprotovalo. Iz tistih časov izvira tudi njegovo osebno prijateljstvo z Milanom Kučanom, (pred)zadnjim šefom Zveze komunistov in prvim predsednikom samostojne Slovenije. Leta 2004 ga je Kučan osebno povabil v društvo Forum 21, v njem je bil vse do njegove ukinitve leta 2021 podpredsednik. V zadnjem obdobju je bil med drugim sopodpisnik pisma in poziva k ustavitvi oboroževanja Ukrajine.

Primož Lavre

Zelo povezan z nekdanjim režimom je bil tudi njegov prav tako že pokojni brat Kazimir Živko Pregl (1947–2011), bil je podpredsednik zadnje jugoslovanske vlade, ki jo je vodil Ante Marković. V njej je bil odgovoren za reforme, zapustil pa jo je po osamosvojitvi Slovenije. Takrat je bil dejaven v stranki Socialdemokratska unija, ki je bila izpostava Markovićeve reformske stranke v Sloveniji.

Pozneje je odšel v gospodarstvo, kjer je vodil Mercator od 1993 do 1997, ko ga je nasledil Zoran Janković. Sin Slavka Pregla pa je, kot smo že omenili, Arjan Pregl (1973), akademski slikar, grafik, ilustrator, pisatelj in visokošolski učitelj na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki je zelo dejaven tudi v stranki Levica. Arjan Pregl je tudi na družbenih omrežjih sporočil žalostno novico o očetovi smrti, ob tem pa zapisal: »Prijazno odklanjamo cvetje in sveče. V njegov spomin si podarite knjigo. Vsi njegovi.«

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.