Najboljša izbira za župana je po njegovem nekdanji predsednik vlade in podpredsednik Evropske investicijske banke.

Nova stranka bi lahko v prihodnosti zapolnila politični prostor, ki bi nastal ob propadu Gibanja Svoboda. Prepričan je, da Roberta Goloba na naslednjih volitvah ne bo več v politiki. Analiziral je, zakaj Golobu ni uspelo sestaviti vlade in kdo bi bil kot kandidat leve sredine najbolj prepričljiv, razložil pa je tudi, zakaj je pred dvema letoma izstopil iz SD. 

Kako gledate na slovensko politiko, odkar niste več aktivni na strankarski sceni? Vas je presenetilo, da je na volitvah zmagal Robert Golob, vlado pa sestavil Janez Janša?

Ne, prav nič. Politika je obrt, obrtna znanja se priučijo, tudi politiko se da priučiti, a Robertu Golobu pač to ni uspelo. Malo šolo politike je dojel šele na dan izvolitve Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. Političnih napak, ki jih je delal, je bilo veliko.

Začele so se že takoj na začetku njegovega mandata, ko smo pozorni opazovalci ugotovili, da si je izbral Miloša Milovića za svetovalca za varnostna vprašanja in tako naprej. (Gre za pravnomočno obsojenega podjetnika, nekdanjega policijskega specialca in varnostnika, op. p.) Potem so se te napake samo kopičile. V bistvu me najbolj skrbi, da je s svojimi ravnanji in potezami pasiviziral levo volilno telo, tudi z nerazumljivimi pozivi k bojkotu referendumov in podobno, zato zame to, kar se je zgodilo, ni presenečenje.

So »strici iz ozadja« na čelu s prvim predsednikom države Milanom Kučanom napačno stavili na Goloba? Ali so sploh imeli alternativo v kom drugem, ki bi ga lahko podprli?

Težko bi govoril v njihovem imenu, ker jih ne poznam in z njimi ne komuniciram. Če obstajajo v taki obliki, kot je bilo to mišljeno, je težko reči. Če se voditelj ali voditeljica ne oblikuje sam oziroma sama in ne vleče potez, ki jih mora voditelj vleči, imamo potem tak rezultat, kot ga imamo.

No, ampak je bil kakšen drug možen kandidat leve sredine, ki bi lahko zmagal?

Jaz bi rekel, da bi verjetno lahko.

Recimo?

Najbolj očitno je ime, ki vsem leži na jeziku. Dokler ima obveznosti v tujini, predvidevam, da se v slovensko politiko ne bi želel vključiti.

Mislite Aleksandra Čeferina?

On bi bil za ta prvi korak, za zmago, ki lahko pripelje potem do oblikovanja leve vlade, zagotovo boljši.

Očitno volivcev niso prepričali ne božičnica ne podaljšanje vinjet, nobeden od predvolilnih bonbončkov, ki jih je Golob ponujal zadnje leto pred volitvami.

Če si v politiki malo več časa in če poznaš, kako ta obrt funkcionira, potem je to jasno. Volilni oziroma predvolilni bonbončki ne pomagajo popraviti okusa celotnega mandata. Pomembna je konsistentna politika v vseh štirih letih, pomembni so rezultati, ne pa brezglavo deljenje nekih volilnih bonbončkov.

Golob napoveduje, da bo vztrajal v politiki, septembra bo ustanovil svojo vlado v senci. Ob primopredaji položaja predsednika vlade je napovedal, da se bo po naslednjih volitvah vrnil na čelo vlade. Mu verjamete?

Ne. Mislim, da bo politična krajina v Sloveniji leta 2030 popolnoma drugačna, kot je zdaj. Dvomim, da lahko Gibanje Svoboda preživi v taki obliki, kot je v tem trenutku, zato tudi dvomim, da bo Robert Golob ostal v politiki in da bo igral še kakšno pomembno vlogo. Ne nazadnje so sodelovanje v vladi v senci zavrnile prav vse opozicijske politične stranke, celo zunajparlamentarni Prerod. Levi politični pol torej v tem trenutku ni sposoben ponuditi resne alternative disciplinirani desnici.

Prvi preizkusni kamen bodo jesenske lokalne volitve in referendumi, ki jih je zahtevala opozicija. Kakšne izide napovedujete?

Lokalne volitve so zaradi tega, ker imamo 212 občin, specifične. To pomeni, da se bo lahko po teh volitvah marsikdo razglasil za zmagovalca. Tega smo navajeni že iz preteklih časov po volitvah: nekdo ugotovi, da je najmočnejši v mestnih občinah, nekdo osvoji največ mandatov v mestnih in občinskih svetih, ki se volijo po proporcionalnem sistemu, nekdo ima največ županov. Skratka, kriterijev za določitev zmagovalca je veliko.

Jure Klobčar

Vendar mislim, da se Gibanje Svoboda v zadnjih štirih letih ni tako prijelo, da bi na lokalnih volitvah lahko doseglo resen rezultat. Tudi ko so imeli največjo moč, je bil njihov rezultat klavrn. Na lokalnih volitvah zmagujejo prepričljivi kandidati, ki so prepoznavni v lokalnih skupnostih, takih kadrov pa pri tej stranki nisem zasledil v obilici.

V Ljubljani Golob stavi na svojega največjega podpornika Zorana Jankovića, ki je župan že od leta 2006. Vi ste njegovo napoved, da bo znova kandidiral za župana, komentirali, da Ljubljana potrebuje novega župana, in dodali: »Zoki, spoki!« Zakaj po vašem Janković ni več primeren za župana Ljubljane?

Ne morem se otresti občutka, da Janković najbolj ustreza Janezu Janši. Janković je mlinski kamen leve sredine. Verjetno je del rezultata, ki ga je Svoboda dobila, oziroma nesposobnost oblikovanja leve koalicije mogoče pripisati tudi vplivu Zorana Jankovića na Roberta Goloba.

Menim, da je 20 let dolga doba za županovanje in da mesto ni projekt, ni v lasti ene osebe. Mesto je živ organizem in mora misliti naprej, v prihodnost. Prepričan sem, da je Janković veliko naredil, tega mu ni mogoče zanikati. Ampak iskreno mislim, da mesto potrebuje novo energijo, nov pogled, nov način vodenja, več poslušanja, več skupnosti in da ne more biti mesto kaprica enega človeka.

Vseskozi se sooča s kazenskimi in sodnimi postopki. Sicer še ni bil nikoli obsojen, znana odvetnica pa je, ko so jo skrivaj posneli, dejala, da je koruptiven. Kaj menite o tem? Je kaj na tem?

Janković se s temi očitki spopada že dlje časa. Vsi vemo, kako potem potekajo te stvari na sodišču. Če je res, da sodi samo ena sodnica in ga v vseh primerih oprosti, je to seveda razlog za najmanj zaskrbljenost.

Kakšna je vaša vloga pri oblikovanju liste, ki jo zdaj sestavljata bivši premier Tone Rop in bivša predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, s katero želita izzvati Zorana Jankovića?

S Tonetom Ropom sva postala znanca sprva ob njegovem prestopu iz LDS leta 2007 v SD. Takrat je bil to pomemben korak, da se je SD lahko oblikovala v alternativo takratni Janševi vladi. Od takrat naprej sva ohranila dober, lahko bi rekel tudi prijateljski stik. Jaz ga spodbujam h kandidaturi. Mislim, da je Tone Rop človek z ogromno izkušnjami, človek mednarodne širine, človek, ki je bil konec koncev predsednik vlade, teh pa v Sloveniji ni tako zelo veliko.

Mogoče Slovenija s svojimi bivšimi predsedniki vlad ne ravna najbolj posrečeno, ker imajo veliko izkušenj, političnega kapitala in povezav ter bi lahko za državo naredili veliko več. Tone Rop je v tem trenutku pripravljen, upam, sprejeti ta izziv in kandidirati za župana Ljubljane.

Jaz ga pri tej ambiciji oziroma želji spodbujam in mu želim maksimalno pomagati pri oblikovanju te nove liste, ker ocenjujem, da leva sredina potrebuje repozicioniranje, potrebuje tudi introspekcijo (pogled vase, op. p.), da ugotovi, kaj je bilo narobe in kje so bile napake.

Tone bi bil s svojimi izkušnjami po mojem mnenju dober župan in mu želim pri tem pomagati. O tem, ali bom tudi sam kandidiral ali ne, je pa malo prezgodaj govoriti. Konec koncev nimam niti stalnega prebivališča v Ljubljani, kljub temu da živim v Ljubljani že 25 let.

Koliko volivci še poznajo Ropa? Mlajša generacija ga verjetno ne pozna. Tudi vaša anketa, ki ste jo opravili v društvu Progresiva, je pokazala, da se je med vsemi možnimi protikandidati Jankoviću najbolj približala Urška Klakočar Zupančič.

Sam ocenjujem Toneta Ropa kot sposobnega, kot pravega kandidata, kot tistega, ki bi lahko premaknil razvojno coklo, ki se je v Ljubljani zgodila. Glede na njegove izkustvene prednosti, ki izhajajo iz tega, da je bil minister za finance in minister za delo ter potem tudi podpredsednik Evropske investicijske banke, menim, da je ta prednost, ki jo ima, absolutna, in mislim, da je najprimernejši kandidat za župana.

Kaj pa Urška Klakočar Zupančič?

Urška Klakočar Zupančič je zanimiv tip politika, mogoče nov tip politika, ki ima ogromno javno podporo. Veseli me, da sta se zmogla dogovoriti in nastavila nastavke za novo liberalno sredino, ki bo znala odgovarjati času. Predvidevam, da se ne bosta ustavila samo pri lokalnih volitvah v Ljubljani, ampak da je to lahko nastavek za zapolnitev izpraznjenega prostora leve sredine, ki ga bo dopuščal razpad Gibanja Svoboda.

Še prej bosta ustanovila stranko. Je mogoče znano, kdaj bo ustanovni kongres in kdo jo bo vodil?

Nisem vključen v same postopke ustanovitve stranke. Predvidevam, da se bo zaradi časovnice lokalnih volitev, ki jo vsi poznamo, to moralo zgoditi v začetku septembra oziroma septembra. Najraje bi videl, da oba postaneta sopredsedujoča stranki, ker imata vsak svoj način vodenja in mislim, da lahko kombinacija izkušenj in srčnosti prinese dober rezultat.

Kdo vse sodeluje pri tem projektu? Je med njimi tudi Gregor Golobič oziroma ljudje iz njegovega kroga?

Za zdaj o imenih težko govorim, ker jih niti ne poznam. Pogovarjam se večinoma s Tonetom Ropom, seveda sem nekajkrat srečal tudi Urško Klakočar Zupančič. Nekaj imen kroži že v javnosti, ampak aktivne vloge Gregorja Golobiča pri tem nisem zasledil.

Za ljubljanskega župana se bo potegoval, kot je napovedal, tudi Luka Mesec. Če bo prišel v drugi krog, me zanima, ali ga boste podprli.

Zdi se mi, da je že sam razmislek Toneta Ropa o tem, da bo vstopil v župansko tekmo v Ljubljani, odprl prostor. Na zadnjih lokalnih volitvah v Ljubljani, kjer je bila volilna udeležba 39 odstotkov in je Janković potem zmagal z dobrimi 25 odstotki glasov vseh volivcev, bi težko rekli, da to ni spodbuda, da se kakovostni ljudje odločajo kandidirati v mestu, ki ima pridih neosvojljivosti, ker ga zadnjih 20 let obvladuje en župan.

Zdi se mi že to dobra popotnica, da se je sploh začelo razmišljati o tem. Vstop Luka Mesca v kampanjo seveda pozdravljam. Mislim, da je dobra odločitev za stranko Levica. Če bi Luka Mesec prišel v drugi krog, bi imel podporo neke širše koalicije, ki po mojem mnenju ocenjuje delovanje sedanjega župana kot slabo, in upam, da ti nastavki lahko pripeljejo do spremembe za mesto.

Jure Klobčar

Je pa dejstvo, da vse politične stranke oziroma vsi opazovalci, ki v tem trenutku razmišljajo o prihodnosti, ugotavljajo, da je verjetnost razpada oziroma umika Svobode velika in da se prostor odpira. Do leta 2030 bo kar nekaj mejnikov. Prihodnje leto so predsedniške volitve, potem evropske volitve 2029 in konec koncev leto 2030 ter spopad za državnozborske volitve.

Vsi verjetno ocenjujejo zelo podobno, kaj se bo dogajalo. Seveda imamo različne pristope k temu procesu in vprašanje je, kdo bo uspešnejši, kdo bo agilnejši, bolj propulziven, da bo lahko imel na levi sredini nosilno vlogo. Mislim, da se tega marsikdo zaveda, in v tem kontekstu si razlagam tudi njihove poteze ter jih pozdravljam. V Sloveniji si želim močno levico in seveda močno socialdemokracijo, ki je v tem trenutku v Sloveniji ni.

Ste mogoče v kakšnih stikih z vašo bivšo stranko v Ljubljani? Se kaj dogovarjate, da bi podprli skupnega kandidata oziroma da bi oni podprli vašega kandidata za ljubljanskega župana?

Osebno v teh pogovorih ne sodelujem. Če sem pravilno slišal, so nekateri pogovori že bili, rezultata teh pogovorov pa ne poznam.

Dolga leta ste bili v SD. Zakaj ta stranka ne more več prepričati toliko volivcev kot recimo v času, ko je bil Borut Pahor oziroma ko je zmagal?

To je dobro vprašanje, težko vprašanje. SD so prevzeli partikularni interesi posameznikov in zato neka širša vizija razvoja skupnosti tam ni več prisotna, ampak je zelo omejena na krog ljudi, ki tvorijo trenutno vodstvo. Te sposobnosti in te kapacitete, da bi pogledali čez, da bi se mogoče samoomejevali, da bi politiko gledali drugače, kot jo klasično gledajo nekateri v politični sredini, tega potenciala ni več.

Bojim se, da je to stranka, ki ugaša. Mene pa to seveda izjemno boli, ker sem bil skoraj celo življenje del tega, tudi aktivno sem vplival na to, da se je stranka leta 2008 povzpela na mesto zmagovalke volitev in potem tudi oblikovala vlado. Tega potenciala v SD trenutno brez resnih, radikalnih sprememb ne vidim.

Pred dvema letoma ste izstopili iz stranke. Takrat je vodstvo prevzel Matjaž Han, ki je bil sicer najbolj priljubljen minister v Golobovi vladi. Kaj konkretno vas je zmotilo?

Priljubljenost sama po sebi nima nobene teže. Ti si lahko priljubljen, pa si neizvoljiv. Volivci oziroma volilno telo gledajo širšo sliko: kdo so voditelji, ki naj bi jih zastopali, in tako naprej. Matjaž Han je lahko imel ta potencial, da bi bil lahko dober, bil je najbolj priljubljen minister prejšnje vlade, ampak še enkrat, to nič ne pomeni za potencial, da bi lahko stranko preoblikoval tako, da bi stranka zmagala na volitvah in da bi on zasedel premiersko mesto. Tega potenciala pri njem ne vidim.

Pa ga ima kdo? Jeseni bo statutarni kongres, naslednje leto spomladi še volilni kongres, na katerem bodo volili novo vodstvo. Kdo bo po vašem prevzel stranko oziroma ali je kandidat, ki bi lahko potegnil voz?

Ne vem. Bojim se, da v aktualnem vodstvu ni mogoče najti takega človeka.

Bi moral priti na njen vrh nekdo od zunaj?

To je seveda ena izmed možnosti. SD s tem ni imela problemov, hkrati pa je imela probleme s tem, ker je bila zelo odprta stranka, ki je sprejemala veliko ljudi, ki so v nekem trenutku zamenjali ekipe. Ampak težko bi rekel, da poznam osebo, ki bi lahko prevzela voz in ga izvlekla iz tega blata, v katerem je.

Zanimivo se mi tudi zdi v vaši nekdanji stranki dogajanje, ko se kmalu po izvolitvi novega predsednika že pojavi iniciativa, da ga zrušijo. Kdo v resnici vodi to stranko?

Stranko vodi članstvo. Članstvo je relativno široka kategorija. To članstvo je potem organizirano v neko strukturo in to so večinoma vodstva območnih organizacij, ki imajo seveda neka pričakovanja od voditeljev stranke. Bolj ko voditelji te stranke ta pričakovanja izpolnjujejo, večja možnost je, da preživijo. Ampak to smo že videli.

Jure Klobčar

Spomnimo se, ko je bil Borut Pahor predsednik stranke, pa je skoraj prihajalo tudi do poskusov njegove menjave, preden je postal predsednik vlade. Zdaj v tem slovenskem prostoru potrebuješ za to, da se oblikuješ kot voditelj, čas. Čas je ena najpomembnejših dobrin, ki pa je nimaš, ker imaš na nasprotni strani izkušenega politika, ki obrt obvlada popolnoma, ti pa v bistvu nimaš časa, da se tega priučiš. Borut Pahor je imel ta privilegij, ker je bil dolgo let predsednik stranke.

Ob izstopu iz stranke ste izjavili, da so stranko dokončno prevzeli primitivizem, kšeftarstvo, popolna nesposobnost in nenačelnost. Ste imeli v mislih konkretno katere ljudi?

Da.

Katere konkretno?

O konkretnih imenih ne bi govoril.

O nekdanjem glavnem tajniku Klemnu Žibertu, ki se je poslovil po aferi Litijska, nimate najboljšega mnenja. Koliko je še vpliven v stranki?

Bistveno preveč.

Kdo je po vašem najbolj odgovoren za to, da je morala stranka prodati vilo na Levstikovi, v kateri je imela dolga leta svoj sedež?

Celotno vodstvo stranke, ki jo je vodilo med kongresoma 2022 in 2024.

Kakšna bo po vašem politična prihodnost Hana? Se bo po vzoru Pahorja potegoval za predsednika države?

Ne bi me presenetilo. V teh danih okoliščinah me ne bi presenetilo niti, če bi se ponovil kakšen scenarij, ki ga je Borut Pahor že konkretno izvedel. Mislim na kongres leta 2012 in potem njegovo zmago na predsedniških volitvah leta 2012.

Kaj pa Borut Pahor? Bi se lahko on še potegoval za predsednika države?

Ustava je zelo jasna, prepoveduje zgolj več kot dva zaporedna mandata. Predvidevam, da bo vsaj razmišljal o tem, ampak ne vem.

Kaj pa menite o sedanji predsednici Nataši Pirc Musar? Boste tudi njej pripravili konkurenco, recimo z vaše liste, ki jo pomagate sooblikovati, Urško Klakočar Zupančič?

Na listi je veliko imen, ki bi lahko tudi kandidirala na predsedniških volitvah. Ona je zagotovo eno izmed njih. Kako se bo odločala oziroma ali se bo odločila za to, tega vedenja pa nimam. Mogoče je v tem trenutku, eno leto prej, prezgodaj, ampak resni kandidati in kandidatke, ki bodo izzivali sedanjo predsednico, morajo o tem razmišljati zdaj.

Ali so na listi še kakšni ljudje, ki bi lahko nastopili?

Konec koncev, če ne drug, je to Tone Rop. Tone Rop ima potencial, ki se lahko prelije tudi teoretično v predsedniški potencial.

Kaj pa sedanja predsednica? Si zasluži še en mandat?

O sedanji predsednici bi se težko izrekel. Nisem bil njen volivec in me ni prepričala.

Leta 2029 bodo evropske volitve. Vaše društvo Progresiva vodi bivša evropska poslanka Mojca Kleva, zato me zanima, ali boste nastopili s svojo listo.

Ne. Progresiva nima ambicije, da bi se preoblikovala v stranko. Bili smo mislišče, povezano s SD do kongresa leta 2022, ko se je potem stranka odločila, da investira svojo ambicijo v Inštitut 1. maj, o njem pa vemo, kako je končal.

S čim se pa v bistvu ukvarja Progresiva? Kdo so vaši finančni podporniki?

Progresiva je mislišče, ki je povezano v evropske povezave. Ena takih je European Network of Political Foundations (Evropska mreža političnih fundacij). ENoP je zanimiv zaradi tega, ker delujemo prek političnih meja. V bistvu sodelujejo vse politične skupine v Evropskem parlamentu, skupaj sodelujemo pri projektih, skupaj prijavljamo

Jure Klobčar

projekte, skupaj obravnavamo teme, ki so aktualne v smislu krepitve demokracije in širjenja prostora za demokratične procese.

Vemo, da nas kot Evropejce oziroma kot Evropo napada marsikdo v mednarodnem okolju, ki Evropski uniji ne bi rad pripisal uspeha na dolgi rok. Rusija, Kitajska, konec koncev tudi Amerika si v tem trenutku ne želijo uspešne Evrope in to je naša ključna stvar.

Potem smo še člani FEPS, Foundation for European Progressive Studies (Fundacije evropskih progresivnih študij), to je družinska fundacija pri Evropskem parlamentu, S&D – socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, s katerimi seveda tudi ločeno delamo projekte, sodelujemo v mednarodnih aktivnostih in utrjujemo socialdemokratsko misel v Evropi, ki je v zadnjem času tudi na udaru.

Med vašimi finančnimi podporniki so torej tudi evropski socialisti, če prav razumem.

Neposredno stranka ne, temveč politične fundacije, s katerimi projektno sodelujemo v okviru teh združenj.

Kaj pa s slovensko SD?

Obstajajo osebne povezave, ker sva bila z Mojco toliko časa člana stranke, tako da se temu v življenju ne da izogniti. Kakega formalnega sodelovanja pa na žalost ni.

Prej ste omenili, da Progresiva ne bo postala stranka, vendar naj bi bila nekako alternativa na naslednjih volitvah stranka, ki jo bosta sestavila Tone Rop in Urška Klakočar Zupančič?

Kot socialdemokrat iščem na neki način politično silo, ki bo v Sloveniji zagovarjala vrednote socialne demokracije, jih tudi izvrševala in udejanjala. Sam podpiram v širšem kontekstu repozicioniranje leve sredine in mislim, da tudi močna liberalna ali socialnoliberalna stranka v slovenskem prostoru mora obstajati. Vidim nastavke za oblikovanje le-te skozi povezavo Antona Ropa in Urške Klakočar Zupančič.

Četrta Janševa vlada je formalno sicer manjšinska, vendar vlada s podporo Resnice Zorana Stevanovića. Pričakujete predčasne volitve ali menite, da bo sedanja vladna koalicija vendarle vladala do leta 2030?

Predčasne volitve bodo le v tem primeru, če se bo zanje v nekem trenutku odločil predsednik vlade. Sam pa v tem trenutku ne vidim možnosti, da bi bile volitve pred letom 2030.

Prihodnje leto se izteče mandat Aleksandru Čeferinu na čelu Uefe, ki ga želite videti v politiki, podobno kot tudi Milan Kučan, ki je rekel, da si želi njega videti v slovenski politiki.

No, ali si ga želim ali ne, je drugo vprašanje. Zagotovo pa je z njegovo pojavnostjo, prezenco in na neki način prisotnostjo v slovenskem prostoru treba računati tudi na to opcijo. Ali je to dobro ali slabo, bo pokazal čas.

Ste do njega skeptični? Kaj vas pri Čeferinu moti?

Ne bi rekel, da me moti. Samo na podlagi izkušenj, ki sem jih do zdaj dobil v političnem prostoru, me malo navdaja s skepso.

Imate strah oziroma nezaupanje do novih obrazov?

Strah? Mislim, da morajo biti karakterne lastnosti za voditelja zelo močno izražene. To mora biti voditelj, ki je sposoben poslušati, ki je sposoben empatije in ki, ko govorim o voditelju, seveda vključujem tudi voditeljico, postavi svoj interes, svoj jaz za interes skupnosti in ljudi, ki jih vodi.

Jure Klobčar

Kdo razen Čeferina lahko premaga Janšo na naslednjih volitvah?

Vprašanje, ki bo kar nekaj časa zaposlovalo levo sredino.

Imate kakšne stike s Kučanom?

Ne.

Kaj pa s Pahorjem?

Ne, zadnje čase tudi ne.

Spremljate njegovo dejavnost po izteku predsedniške funkcije?

Poskušam čim manj.

Razumem, kot da vam ni najbolj všeč, kaj počne.

Ja, dajmo reči tako.

Morda veste, kje je in s čim se zdaj ukvarja Gregor Golobič?

Včasih se pogovarjava, ampak ne bi vedel, kaj točno in konkretno počne.

Imate vi osebno kakšne načrte v slovenski politiki?

Prav nikakršnih. Rad bi pomagal oblikovati levo sredino, progresivno, socialdemokratsko, v nekaterih delih tudi liberalno, ki bo Sloveniji dajala obraz odprte, agilne in sproščene družbe, ki bo prinašala napredek v to državo. Osebno pa nimam nikakršnih političnih ambicij.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.