Poslanci novega državnega zbora so si najprej potrdili mandate, nato pa so za svojega (začasnega) predsednika izvolili Mateja Tonina. Za zdaj se še ni oblikovala nobena koalicija, ki bi lahko izvolila mandatarja prihodnje vlade.

V Sloveniji strah pred močnimi osebnostmi pomeni strah pred opozicijo, opozarja nekdanji zunanji minister dr. Dimitrij Rupel.

Po praznikih bodo nadaljevali pogovore o sestavi vladne koalicije. Ti bodo lahko po tistem, ko so skoraj vse poslanske skupine podprle Mateja Tonina za predsednika DZ, potekali nekoliko bolj umirjeno. Kako tečejo pri prvaku zmagovite SDS Janezu Janši, ni znano, prvak drugouvrščene LMŠ Marjan Šarec pa je napovedal, da bodo nadaljevali v torek.

Če bi bile volitve v nedeljo, bi relativna zmagovalka predčasnih volitev SDS prepričala 24,7 odstotka sodelujočih v anketi, ki jo je agencija Mediana opravila za POP TV. Druga z več kot pol nižjo podporo pa je LMŠ, ki jo podpira 10,1 odstotka anketiranih.

Nedavne volitve so pokazale marsikaj, predvsem pa je postalo zelo očitno tisto, o čemer se v javnem prostoru niti ne razpravlja. Gre za to, da je levica postala izjemno nestabilna tvorba brez prave vsebine, nasičena z amaterji in nekompetentnimi kadri.

Del intelektualcev je stranke LMŠ, SMC, SD, Levica, SAB in DeSUS pozval k oblikovanju levosredinske koalicije. Menijo namreč, da v proporcionalnem volilnem sistemu, kot je naš, mandat za sestavo vlade ne pripada avtomatično zmagovalni stranki, ampak stranki, ki je sposobna povezati dovolj parlamentarnih strank in sestaviti vlado.

Možna je vlada treh premierjev: Janeza Janše (SDS), Mira Cerarja (SMC), Alenke Bratušek (SAB), ki bi se ji pridružil še Matej Tonin (NSI).

Slavoj Žižek je Meščevo Levico označil za edini žarek upanja v parlamentu. Dejansko je ta stranka največje zlo na političnem prizorišču Slovenije.

Ljubljanski župan Zoran Janković je v odzivu na rezultate državnozborskih volitev za STA ocenil, da nastaja nekakšen levi blok, saj koalicija, ki se sedaj nakazuje, kaže na levo sredino. Poudaril je tudi, da levi blok, ki ga je sklenil s predsednikom DeSUS Karlom Erjavcem, ni bil predvolilna koalicija, saj sam ni šel na volitve.

Po preštetih glasovnicah po pošti iz tujine so nekateri kandidati, ki se jim je obetal poslanski sedež, ostali praznih rok. Do sprememb med poslanci je prišlo v Levici, NSi in Stranki Alenke Bratušek, kažejo podatki, objavljeni na spletni strani Državne volilne komisije (DVK).

V SD si želijo, da bi bila del morebitne levosredinske koalicije tudi stranka Levica, je poudaril prvak SD Dejan Židan. Kot je pojasnil, so usmeritve Levice podobne ali celo enake tistim, ki jih zagovarjajo v SD. Ne želijo pa si vlade, kjer bi bila SD edina predstavnica leve politične misli, osnovo pa bi predstavljala liberalna politična skupina.

Janez Janša je zmagovalec volitev, poleg tega je z relativno zmago zlomil urok tistega, ki vedno izgubi, poudarja zgodovinar, latinist in politični analitik Aleš Maver.

Relativna zmagovalka volitev SDS Janeza Janše je izboljšala svoj rezultat izpred štirih let, še vedno pa je daleč od uspehov, ki jih je stranka dosegala na prejšnjih volitvah. Zelo se je skrčilo tudi pomladno volilno telo, ki zdaj zajema le še tretjino volivcev.

Praviloma so levi politiki zagovorniki odprtih mej za migrante in begunce, a obstajajo tudi izjema. Ena od njih je tudi vodja poslanske skupine nemške Levice Sahra Wagenknecht.

Volilni rezultat je povsem po Kučanovem okusu. Relativni zmagovalec je sicer Janša, vendar bo zelo težko sestavil vlado.

V SDS na volilno nedeljo kljub relativni zmagi ni bilo navdušenja, saj bo sestava vlade zaradi moči levih strank izjemno težavna.

Poslanske sedeže bo v novem sklicu DZ, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije.

Tokratne volitve nimajo pravega zmagovalca, saj SDS ni uspelo bistveno popraviti rezultata iz volitev leta 2014, imajo pa "absolutnega poraženca", to je DeSUS, ki je prepolovil število poslancev, v analizi volitev pravi Andraž Zorko iz agencije Valicon. Ugotavlja tudi, da tokrat ni prišlo do izrazite mobilizacije volivcev na nobeni strani.

Zmagovalka današnjih parlamentarnih volitev SDS je slavila v vseh osmih volilnih enotah in tudi večini volilnih okrajev. Najbolj prepričljivo so jo podprli volivci v volilni enoti Celje, najmanj volivcev pa je prepričala v volilni enoti Postojna. Le v nekaterih od 88 volilnih okrajev so volivci več glasov kot SDS namenili LMŠ, SD oziroma Levici.

Če bi bile volitve v soboto, bi daleč največ glasov dobila SDS. Obkrožilo bi jo 23,7 odstotka vprašanih, ki se bodo - kot pravijo - verjetno udeležili volitev, je pokazala še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za POP TV izvedla Mediana. SDS sledita LMŠ z 11,2 odstotka in Levica s 7,9 odstotka.