urankar Odkrito.si

Voditelju na TV Slovenija je najhuje pri ženskem ...

selma blair Svet24.si

FOTO: Hollywoodska zvezdnica šokirala z novico o ...

jasnovidnost Petisvet.si

6 znakov, da ste povezani z višjo silo

pahor štefanec Svet24.si

Šef KPK Boris Štefanec jamra zaradi 3500 evrov ...

Tanja Poberžnik (1) Svet24.si

Slovo še ene slovenske igralke

Kendall jenner Najstnica.si

Kendall Jenner šokirala z izbiro čevljev

Tara Zupančič in Jan Bučar Njena.si

Tara Zupančič se je popolnoma predala zabavi

Slovenija

Dogovor dosežen, Levica bo podprla Šarca za mandatarja

Deli na:
Dogovor dosežen, Levica bo podprla Šarca za mandatarja

Foto: Bobo - Petorček in Levica so parafirali protokol o sodelovanju.

Peterica strank LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS je z Levico parafirala protokol o sodelovanju, Levica pa je napovedala podporo mandatarskemu kandidatu Marjanu Šarcu in kandidatu za predsednika DZ Dejanu Židanu. Levica je tudi zagotovila, da manjšinski vladi ne bo nasprotovala.

"Ovir za podporo mandatarstvu tudi s strani Levice ni več in imamo 52 glasov," je po parafi protokola o sodelovanju med peterico strank in Levico v izjavi novinarjem v DZ dejal Šarec. Kot je pojasnil, je teh 52 glasov zagotovljenih za podporo njegovemu mandatarstvu, Levica pa ne bo nasprotovala vladi na glasovanju, kjer je za potrditev liste ministrov dovolj navadna večina.

To je potrdil koordinator Levice Luka Mesec, ki je pojasnil, da so v protokol zapisali, "da se bo mandatar z Levico usklajeval tudi o ministrskih kandidatih, po tem pa je Levica zavezana, da vladi ne bo nasprotovala". V Levici namreč ne skrivajo, da imajo zadržke do nekaterih najverjetnejših ministrskih imen, večkrat je bilo iz vrst Levice slišati predvsem nasprotovanje sicer aktualnemu ministru Zdravku Počivalšku.

O ministrskem razrezu sicer danes po Šarčevih in Meščevih zagotovilih niso govorili, usklajevanje o tem naj bi se začelo takoj po Šarčevi izvolitvi za mandatarja. Na vprašanje, ali bo Levica, ki bo sicer v opoziciji in ne bo imela svojih ministrov, morda dobila kakšno mesto na ravni državnih sekretarjev, pa je Mesec dejal, da se o tem še pogovarjajo.

V protokolu o sodelovanju, ki ga je podpisala šesterica, je zapisano, da je osnova zanj koalicijska pogodba, o kateri so se predstavniki teh strank usklajevali. Šarec je spomnil, da so o koalicijski pogodbi že odločali na organih posameznih strank in tudi na referendumu v Levici, in poudaril, da se ta ne bo več spreminjala.

Mesec pa je poudaril, da gre za formalen sporazum med Levico in manjšinsko vlado Marjana Šarca, ki prinaša novost v slovenski politični prostor - to je manjšinsko vlado, ki jo bo podpirala opozicijska stranka. Mesec v tem vidi "dobro priložnost, da se prekine s starimi praksami upravljanja države, ko se je ključne odločitve več ali manj sprejemalo za zaprtimi vrati vlade. Tokrat bo moralo odločanje potekati bolj odprto, bolj transparentno in s širšim iskanjem kompromisov, ki bodo dobri za vse."

S protokolom so po navedbah Mesca določili, da bodo časovnice projektov sestavljali letno, polletno bodo preverjanja, vsak mesec pa se bodo srečevali na usklajevalnih sestankih. Levica bo vsako leto nosilec vsaj dveh projektov.

Kot je dejal Mesec, bodo proračun usklajevali na rednih srečanjih, so pa v protokol zapisali poseben člen, po katerem mora biti Levica vključena v pripravo proračuna že od začetka. "Proračun mora Levica po protokolu podpreti, ampak ob zavezi, da je vanj od začetka vključena," je dodal.

Iz besedila sporazuma izhaja, da so stranke, ki so ga parafirale, našle skupne rešitve med drugim za izboljšanje kakovosti in dostopnosti javne zdravstvene oskrbe, zmanjšanje stopnje revščine, dvig minimalne plače nad raven praga tveganja revščine in izločitev dodatkov iz njene definicije. Prav tako so našle skupni jezik glede dviga in ureditve pokojnin.

S sporazumom se bodo bodoči vladni partnerji zavezali, da bodo glede vseh ukrepov skušali najprej najti kompromis z Levico. Če to ni mogoče, in se Levica izvzame, pa s tem pa dobi vladna koalicija pravico, da poišče potencialno podporo pri drugih poslanskih skupinah, izhaja iz besedila.



Levica se sicer lahko med drugim izvzema iz izvajanja ukrepov, ki bi pomenili privatizacijo, manjšanje pravic zaposlenih ali povečevanje prekarnosti, povečevanje družbenih neenakosti, omejevanje človekovih pravic in svoboščin, višje izdatke za obrambo, vstopanje tujega kapitala v slovensko infrastrukturo ter iz zunanjepolitičnih ukrepov, ki ne izhajajo iz kulture miru in nenasilja.

Med končnimi določbami protokola so danes že določili tudi ključne projekte, ki bi jih izpeljali do konca tega leta. "Ključna skupna projekta bosta ureditev pokojnin in skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, projekt Levice pa nov zakon o minimalni plači," je navedel Mesec. Kot je pojasnil, so v koalicijski pogodbi glede pokojnin med drugim dogovorili dvig odmernega odstotka na 63, dvig minimalne pokojnine čez prag revščine na 620 evrov, dvig vdovskih pokojnin ter dvig prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalcev na 12 odstotkov do konca mandata.

Glede minimalne plače pa ostaja dogovor o dvigu na 700 evrov mesečno v letu in pol.

Kljub nekaterim javno izraženim zadržkom do manjšinske vlade je danes zaradi doseženega napredka v usklajevanjih protokol parafirala tudi Stranka Alenke Bratušek. Kot so za STA pojasnili v stranki, pa bo odločitev o dejanskem vstopu v vlado in končnem podpisu sporazuma o partnerstvu sprejeta na svetu stranke.

Poslanci SAB so namreč po torkovem izvršnem odboru prispevali podpise pod kandidaturo Šarca za mandatarja, generalni sekretar SAB Jernej Pavlič pa je tedaj dejal, da ne izključujejo možnosti projektnega sodelovanja z manjšinsko vlado.

Omenjene stranke so sporazum danes parafirale, veljati pa bo začel, ko ga bodo podpisali predsedniki vseh šestih strank. To se bo zgodilo predvidoma po potrditvi dokumenta na organih strank v skladu z notranjimi strankarskimi pravili, so potrdili v LMŠ.

V LMŠ so za STA potrdili še, da se je predsednik stranke srečal tudi s poslancema narodnih skupnosti. Po njihovih navedbah Felice Žiža in Ferenc Horvath ne želita biti jeziček na tehtnici, sta pa na srečanju dejala, da bosta ravnala državotvorno in podpirala vlado.

Mesec je danes potrdil tudi, da bodo poslanci podprli prvaka SD Dejana Židana za predsednika DZ. Odločanje o Židanu, ki bo na tem mestu nasledil predsednika NSi Mateja Tonina, bo najverjetneje 17. ali 23. avgusta, prihodnji petek upajo vsaj na izvolitev podpredsednikov.

Židan je v odzivu za STA parafiranje protokola pozdravil, saj da "omogoča sestavo vlade in izvajanje partnerskega sporazuma, ki prinaša veliko dobrega za naše ljudi". Najavo podpore stranke Levica in tudi ostalih strank bodoče koalicije pri kandidaturi za predsednika DZ pa sprejema "z zahvalo in hkrati veliko odgovornostjo".