UVODNA rudnik radomlje frantar zabret Igor Kupljenik Svet24.si

Razkošje slovenskih milijonarjev na 920 ...

lev Svet24.si

Popoln vodič po znamenju leva in njegovo vladanje...

schellenburg Necenzurirano

Kdo je plačal 8 tisoč evrov za kvadrat v ...

iztok seljak Saso Radej Reporter.si

»Do konca sprijeno!« Nemoralni slovenski ...

celje Ekipa24.si

S kom v 3. krogu evropskih kvalifikacij? Če ...

Slash Revija Stop

Slash - doživel nepopisno tragedijo

nika prevc pm Ekipa24.si

Nika Prevc je zablestela kot še nikdar! Naša ...

Kolumnisti

Blamaža: levičarka Asta Vrečko namesto novinarjev ščiti telekomunikacijske operaterje

Deli na:
Blamaža: levičarka Asta Vrečko namesto novinarjev ščiti telekomunikacijske operaterje

Igor Kršinar - Foto: Primož Lavre

Znano je, da so tiskani mediji zadnja leta v krizi, ker se bralci selijo na spletne medije, ki jih večinoma brezplačno berejo. A v resnici za uporabo spleta plačujejo naročnino telekomunikacijskim in mobilnim operaterjem, ki ponujajo tudi vsebine spletnih medijev.

Seveda ti operaterji medijskim hišam za objavo prispevkov ne plačujejo ničesar, kot denimo plačujejo televizijskim hišam za distribucijo njihovega programa. Vlada oziroma ministrstvo za kulturo pa v vseh teh časih ni sprejelo zakona, ki bi zaščitil medije in zahteval od operaterjev, da plačujejo avtorsko delo medijskim hišam. Čeprav ministrstvo za kulturo vodi prva dama Levice Asta Vrečko, namesto novinarjev ščiti interese telekomunikacijskih operaterjev, kot so Telekom, Telemach, T-2, A1.

Nekateri izmed njih imajo svoje spletne medije, denimo Telekom Siol.net, Telemach N1. Nacionalna RTV financira svoj portal s prispevkom, ki ga plačujemo vsi odjemalci električne energije, portal 24ur.com pa največja komercialna televizija PRO Plus, ki za oddajanje svojih programov prejema prispevke operaterjev kabelske televizije; obe največji televizijski hiši sta tudi največji prejemnici oglaševalskega dela.

Vlada oziroma ministrstvo za kulturo v vseh teh časih ni sprejelo zakona, ki bi zaščitil medije in zahteval od operaterjev, da plačujejo avtorsko delo medijskim hišam.

Vsi drugi mediji so v precej slabšem položaju in so odvisni od dobre volje oglaševalcev, večinoma od podjetij v državni lasti, ta pa pogosto financirajo medije po politični liniji, namesto da bi se ozirala izključno na podatke o obiskanosti spletnih strani (MOSS), ki jih objavlja Slovenska oglaševalska zbornica. Prav ti podatki bi lahko bili merilo za dodeljevanje avtorskega prispevka spletnim medijem, katerih vsebino ponujajo telekomunikacijski operaterji.

Seveda so tudi manjši mediji, predvsem lokalni, ki imajo prenizko branost, a tem bi država morala pomagati na drugačen način, da ne bi bila več predvsem glasila županov in drugih javnih oziroma zasebnih mecenov.

Pravzaprav smo od sedanje vlade pričakovali več državne pomoči za vse tiskane medije. Prejšnja (Janševa) vlada jih je skušala povsem uničiti, nova ni naredila nič za njihovo zaščito. Številne evropske države, celo večje, kot so Nemčija, Francija in Italija, tiskanim medijem pomagajo z neposrednimi podporami, davčnimi ugodnostmi, državnim oglaševanjem ter projektnimi in drugimi shemami. Mnoge so tudi znižale davčne stopnje za tiskane in spletne medije, saj EU dovoljuje ničelno stopnjo DDV zanje.

Čeprav imamo levosredinsko vlado, je Društvo novinarjev s svojimi predlogi ostalo pred zaprtimi vrati, medtem ko se razne nevladne organizacije spet kopajo v javnem denarju. Očitno so mediji tudi za Golobovo vlado zadnja skrb.

Foto: Sašo Švigelj - Asta Vrečko