Dan pred slovenskim kulturnim praznikov smo v spominski sobi opernega pevca Ladka Korošca v Zagorju posneli pogovor s poslancem Rudijem Medvedom.

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo tudi letos številne kulturne ustanove brezplačno odprle vrata za obiskovalce, na dan odprtih vrat vabijo tudi v Predsedniški palači. Tradicionalnemu recitalu Prešernove poezije bo sicer zaradi epidemioloških razmer mogoče prisluhniti le preko radijskih valov, tudi proslave v Vrbi letos ne bo.

Nevladniki na Metelkovi 6 so v izjavi za javnost zapisali, da ministrstvo za kulturo po sodni poti vztraja, da zapustijo lokacijo. Nedavno je bilo uspešno v tožbi proti Centru za slovensko književnost, ki naj bi prostore zapustil do konca marca. Kot je za STA pojasnil Iztok Šori z Mirovnega inštituta, se bodo pritožili na višje sodišče.

Minister za kulturo Vasko Simoniti se včeraj v okviru obiska vlade mudi v Posavski regiji. Med drugim si bo ogledal grad Pišece ter obiskal Galerijo Božidarja Jakca, so sporočili iz ministrstva za kulturo, na katerem ob tem naštevajo več projektov na področju kulturne dediščine, ki jih v Posavju sofinancirajo.

Decembra mineva deset let od prenove ljubljanske Opere. Čeprav je ena najpomembnejših slovenskih kulturnih institucij s tem zakorakala v novo obdobje svojega življenja, se vedno znova sooča z novimi izzivi. O tem, v kakšni kondiciji je trenutno hiša, tudi po vseh tegobah, ki jih je kulturi prizadel novi koronavirus, smo se pogovarjali z direktorjem SNG Opera in balet Stašem Ravtarjem.

Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Skladove nagrade prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan, igralka Jette Ostan Verjup, skladatelj Damijan Močnik, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt, slikar Dušan Kirbiš in avtorica animiranih filmov Špela Čadež, so sporočili z MK. Nagrade bodo velikima Prešernovima nagrajencema in nagrajencem Prešernovega sklada podelili na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja.

Letošnje praznovanje rojstnega dne Franceta Prešerna, ki ga na pobudo ministrstva za kulturo od 200. obletnice pesnikovega rojstva leta 2000 na 3. december obeležujemo pod imenom Ta veseli dan kulture, bo letos potekalo v hibridni obliki. Kulturne institucije bodo letos v nasprotju z lanskim letom lahko nekaj dogodkov pripravile v živo, nekaj pa jih bo na spletu.

V bruseljskem kulturnem središču Bozar bo drevi mogoče prisluhniti razmišljanjem dveh priznanih evropskih pisateljev, Slovenca Draga Jančarja in Belgijca Stefana Hertmansa, o moči preteklosti. Pogovor, ki sodi v niz dogodkov v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU, bo vodila Staša Pavlović, sicer prevajalka Hertmansa.

Načrt za prenovo pariške katedrale Notre-Dame, ki je bila poškodovana v požaru leta 2019, vključuje tudi nekaj zamenjav gotskih elementov s sodobnejšimi - mehkejšimi in svetlejšimi, kar je pri nekaterih naletelo na neodobravanje. Vendar odgovorni odgovarjajo, da ne gre za radikalno preobrazbo. Javnosti bodo načrt razkrili 9. decembra.

Vlada namerava podaljšati tudi veljavnost letošnjih bonov, ki jih lahko državljani unovčijo v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi, je razvidno iz gradiva v vladni obravnavi. Enako kot lanski turistični boni naj bi tudi letošnji veljali do 30. junija 2022.

Ljubljanski mestni svet je ob nasprotovanju dela opozicije za pet let podaljšal družbeno pogodbo za izvedbo projekta Bežigrajski športni park na območju Plečnikovega stadiona z družbo Elektronček Jožeta Pečečnika in Olimpijskim komitejem Slovenije. Župan Zoran Janković je ob očitkih glede projekta predlagal, da stadion kupi država.

Predsednik republike Borut Pahor je včeraj na zadnji dan delovnega obiska v Franciji podelil državno odlikovanje zlati red za zasluge v Franciji živečemu francosko-češkemu pisatelju Milanu Kunderi. V imenu pisatelja je odlikovanje sprejel slovenski umetnik in filozof Evgen Bavčar, so sporočili iz urada predsednika Republike Slovenije.

Predsednika Slovenije in Hrvaške, Borut Pahor in Zoran Milanović, sta dopoldne odkrila spomenik hrvaškega politika in književnika Ljudevita Gaja v Severnem mestnem parku v Ljubljani. V nagovorih sta izpostavila dobre sosedske odnose med državama ter obudila spomin na Gaja in njegovo delovanje za narodni preporod v 19. stoletju.

V kulturnih ustanovah, prizadetih v nevihti, ki je v noči iz srede na četrtek pustošila po Ljubljani, postopoma odpravljajo posledice, škode zaenkrat še ne morejo oceniti. V ljubljanski Drami predvidevajo, da bo hiša na normalno obratovanje pripravljena v ponedeljek, v Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) so prednostno sanirali spodnjo dvorano.

Slovenska ljudska stranka (SLS) je včeraj, ob deseti obletnici smrti slovenskega harmonikarja in avtorja mnogih ponarodelih pesmi Lojzeta Slaka, preko državnega svetnika Toneta Hrovata v postopek vložila predlog spremembe zakona o Prešernovi nagradi s ciljem, da bi Slaku ter Slavku in Vilku Avseniku lahko posthumno podelili Prešernove nagrade.

V. d. direktorja Javne agencije za knjigo RS (Jak) Dimitrij Rupel je slab mesec pred knjižnim sejmom v Frankfurtu za Delo dejal, bo letošnja udeležba bolj ali manj klasična in konvencionalna. V letu 2023, ko bo Slovenija častna gostja sejma, pa bo treba dati pečat in velik del njegovih skrbi je, kot pravi, posvečen temu.

Predstavniki prireditvenega sektorja opozarjajo, da ukrepi, ki naj bi po letu in pol krize zagotavljali izvajanje prireditvene dejavnosti, organizacijo dogodkov pravzaprav onemogočajo. Ker so odloki vlade in spoštovanje ukrepov panogi povzročili veliko gospodarsko škodo, od vlade terjajo takojšno pomoč.

Uršula Cetinski je kulturna menedžerka našega največjega kulturnega hrama, Cankarjevega doma več kot sedem let. Če so nekateri dvomili, da se ta markantna ženska ne bo znašla v čevljih »večnega« direktorja Mitje Rotovnika (na čelu Cankarjevega doma je bil več kot trideset let), so danes neprijetno presenečeni.

Ministrstvo za kulturo je zaradi nepopolnosti zavrnilo prošnjo Nacionalne tiskovne agencije (NTA) za vpis v razvid medijev, poroča Delo. Kot so pojasnili na ministrstvu, ima prijavitelj možnost pritožbe na upravnem sodišču.

Člani odbora za svetovno dediščino Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) so danes izglasovali izbris obrežja mesta Liverpool s seznama svetovne naravne in kulturne dediščine. Presodili so namreč, da razvojni načrti mesta, ki vključujejo gradnjo nogometnega stadiona, ogrožajo vrednote kulturne dediščine.