Akademik Kajetan Gantar je klasični filolog svetovnega ugleda, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije ter avtor dveh avtobiografskih knjig. Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija za književnost, se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom.
"Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine."
Po oceni komisije je njegov prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije neprecenljiv. Izpostavila je med drugim prevode Homerja, Hezioda, Pindarja, Sapfo, Ajshila, Sofokla, Evripida, Aristotela, Plutarha, Prokopija, Plavta, Terencija, Horacija, Ovidija in več svetopisemskih knjig.
Večini svojih prevodov je Gantar napisal obširne spremne študije, prav tako k nekaterim starejšim prevodom Antona Sovreta, ki jih je "z diskretnimi, a učinkovitimi posegi približal sodobnemu bralcu in so po njegovi zaslugi še vedno berljivi".
"Modernost, ki jo odsevajo ti spoštljivi, a odločni posegi, pride še toliko bolj do izraza v Gantarjevih lastnih prevodih. Antika, kot jo spoznavamo skozi te poslovenitve, ni prevlečena s patino, nima enotne govorice, vedno enakega glasu, ampak nam govori v različnih slogih, bobneče ali potihem, od daleč ali zelo od blizu, s filozofsko preciznostjo ali z realistično neposrednostjo. Skozi prevode Kajetana Gantarja se nam antična književnost ne kaže kot zgodovinska kurioziteta, niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega. Prevajalčev prožni duh nam je ustvaril klasično tradicijo, ki bo, kot vsaka prava klasika, dolgo ohranila živost," je presodila komisija.
Za antologijo in prevod Rimske lirike je leta 1969 prejel Sovretovo nagrado, za prevod dveh Plavtovih komedij pa leta 1972 nagrado Prešernovega sklada.
Drugi veliki Prešernov nagrajenec Mirko Cuderman je s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum, ki se je oblikoval v enega najvidnejših pevskih ansamblov pri nas. Praktično edini se je posvečal tudi izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter sodeloval z najrazličnejšimi priznanimi dirigenti in orkestri.
Leta 1984 je prevzel vodenje Komornega zbora RTV, ki je pod njegovim vodstvom dosegel novo kakovostno raven, s sistematičnim snemanjem slovenskih zborovskih skladb pa pomembno razširil repertoar. Leta 1991 je bil glavni pobudnik za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, edinega tovrstnega poklicnega sestava, ki ga je umetniško vodil do upokojitve leta 2009. V letih 2000-2008 je vodil tudi Slovenski oktet.
V utemeljitvi nagrade je muzikolog Matjaž Barbo izpostavil projekt snemanja slovenske zborovske ustvarjalnosti v dveh monumentalnih antologijah. V zbirki Musica sacra Slovenica je na 33 ploščah zajet pregled slovenske duhovne zborovske glasbe, v zbirki Slovenska zborovska glasba pa je na 55 ploščah predstavljen izbor slovenske posvetne zborovske glasbe. Prva predstavlja prvo celovito predstavitev slovenske cerkvene glasbe in je "v času, nenaklonjenem tovrstnim projektom, pomenila nespregledljiv umetniški in kulturni dosežek".
Cudermanovo umetniško delovanje "zaznamujejo premišljen poustvarjalni pristop, estetsko izčiščena interpretacija, skrbna izvedba, muzikalna občutljivost, muzikološka kritična presoja virov, izjemno poglobljeno poznavanje repertoarja in gigantska energija. S tem je Cuderman slovensko zborovsko poustvarjanje, z njim pa slovensko glasbo in kulturo nasploh dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo nedvomno neizbrisno zaznamoval," še piše v utemeljitvi.
Nagrado Prešernovega sklada leta 2022 prejmejo pesnica in pisateljica Anja Štefan, igralka Jette Ostan Verjup, skladatelj Damijan Močnik za vokalno in vokalno-instrumentalno glasbo, sopranistka Andreja Zakonjšek Krt za vlogo Amelie in Marguerite, slikar Dušan Kirbiš za razstavo O izvoru podob in Špela Čadež za animirani film Steakhouse.
Pesnica in pisateljica Anja Štefan nagrado Prešernovega sklada prejme za literarno ustvarjalnost v zadnjih treh letih, posebej za zbirko pravljic Tristo zajcev, za pesniško zbirko Imam zelene čeveljčke in avtorsko pravljico Zajčkova hišica. Kot piše v obrazložitvi nagrade, je Anja Štefan v slovenskem literarnem prostoru prisotna več kot 25 let. Njene priredbe ljudskih pravljic in avtorska dela so že vstopila v kanonizirano zakladnico slovenskih besedil, ki presegajo okvir literature za otroke. Z zbirko Tristo zajcev se je poklonila stoti obletnici rojstva Milka Matičetovega, v pesniški zbirki Imam zelene čeveljčke, ki jo je ustvarila z ilustratorko Jelko Reichman, v popolnem pesniškem ritmu in melodiji nagovarja mlade in odrasle bralce, pravljico Zajčkova hišica pa je po motivu, ki ga je že uporabila za zbirko Svet je kakor ringaraja (2015) in za lutkovno uprizoritev (2018) napisala na novo. Besedilo je napisano s premišljenim občutkom za ritem in je gotovo spet eno tistih, ki nas bo preživelo, je zapisala strokovna komisija za književnost.
Dramska igralka Jette Ostan Vejrup skladovo nagrado prejme za več premiernih vlog v zadnjih treh letih. V 30 letih ustvarjanja na slovenskih odrih, od leta 2004 kot stalna članica igralskega ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), se je v slovensko gledališko in kulturno okolje vpisala z edinstveno igralsko umetniško prezenco. V zadnjih treh letih je v MGL nastopila kot Klitajmestra v uprizoritvi Ta nesrečni rod Zinnie Harris v režiji Ivane Djilas, Imelda Marcos v uprizoritvi Taka sem kot vi, rada imam jabolka Theresie Walser v režiji Borisa Ostana, v več vlogah v uprizoritvi Sedem dni Katarine Morano in Žige Divjaka v režiji Žige Divjaka in v več vlogah v uprizoritvi 2020 po motivih Yuvala Noaha Hararija v režiji Ivice Buljana. Z njimi, kot je v obrazložitvi zapisala Karolina Šantl Zupan, potrjuje izbrušen in poglobljen ustvarjalni volumen tako v klasičnih dramskih principih kot na meji performativnega. Pri tem pa ostaja samosvoja igralska osebnost, katere liki gledalce vsakokrat znova začarajo s kompleksnostjo življenja in bližino človeškega.
Skladatelj Damijan Močnik nagrado Prešernovega sklada prejme za ustvarjalni opus vokalne in vokalno-instrumentalne glasbe v zadnjih treh letih. V zadnjih letih se je uveljavil kot eden najpomembnejših slovenskih zborovskih in vokalno-instrumentalnih skladateljev. O njegovi široki mednarodni odmevnosti pričajo redne izvedbe njegovih skladb na najbolj prestižnih festivalih in v izvedbi najboljših profesionalnih zborov. Kot skladatelj tedna je bil oktobra 2018 predstavljen na Francoskem radiu in za to priložnost dobil naročilo za novo skladbo Caminante za dva mešana zbora. Decembra 2019 je SWR Vocal Ensemble na petih koncertih izvedel sedem Močnikovih motetov, eden izmed koncertov pa je bil posnet za Božični koncertni dan EBU. Med skladateljeve vidnejše dosežke sodi uprizoritev opere Všeč si mi na libreto Milana Dekleve. V zadnjem obdobju je nastalo še nekaj izstopajočih del, med njimi skladba Pasche za sopran solo, moški kvartet, srednjeveška glasbila in tolkala. Strokovna komisija za glasbo pa je v obrazložitvi opozorila tudi na kantato An die Freude, ki je nastala po naročilu Glasbene akademije Baden-Württemberg ob praznovanju obletnice Beethovnovega rojstva.
Sopranistka Andreja Zakonjšek Krt skladovo nagrado prejme za vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Boccanegri in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu. Od leta 1996 je kot solistka redno zaposlena v Operi SNG Maribor. Njen operni repertoar je širok in sega od Monteverdijeve dobe do sodobnih opernih uprizoritev. Njene vloge so pevsko in igralsko izvedene prepričljivo. Redno gostuje v SNG Opera in balet Ljubljana in sodeluje s Slovenskim komornim zborom ter simfoničnim orkestrom Slovenske filharmonije in RTV Slovenija. V zadnjih treh letih je kljub izjemnim časom poustvarila vrsto opaznih vlog na matičnem odru. Strokovna komisija za glasbo je v obrazložitvi nagrade posebej izpostavila dve: vlogo Amelie v Verdijevem Simonu Buccanegri (2019/2020) in vlogo Marguerite v Gounodovem Faustu (2018-2019). Kot je še zapisala, je nagrajenka prepričljiva interpretka opernih in operetnih vlog kot tudi koncertnih vokalno-instrumentalnih del in samospevov.
Slikar Dušan Kirbiš nagrado Prešernovega sklada prejme za razstavo O izvoru podob v Galeriji mesta Ptuj, ki je bila na ogled med marcem in majem 2021. Na njej je predstavil svoja najodličnejša dela iz štirih desetletij ustvarjanja, "ki smo jih sprejeli kot izpostavljena ikonična dela slovenske sodobne umetnosti, pa tudi najnovejše slike-objekte, s katerimi slikar posega v samo bistvo in na sam začetek likovne misli, piše v obrazložitvi strokovne komisije za likovne in novomedijske umetnosti. Ob analitično zasnovani pregledni razstavi je izšla obsežna monografija enakega naslova s spremno študijo Nadje Gnamuš. Kot še piše v obrazložitvi, je Kirbiš vrhunski ustvarjalec in poglobljen premišljevalec o teoretskih vprašanjih umetnosti. Umetnostni zgodovinar Tomaž Brejc ga je zaradi njegovega teoretskega znanja in razumevanja zgodovine umetnosti označil za "varuha tradicije", ki je, četudi zlahka uporablja sodobno vizualno tehnologijo, vedno najprej slikar, ki se poglablja v slikarsko metafiziko. Njegova dela so zastopana v večini javnih zbirk in monografskih pregledov slovenske moderne in sodobne umetnosti ter v velikem številu selekcioniranih preglednih razstav doma in v tujini.
Režiserka ter avtorica animiranih filmov Špela Čadež nagrado sklada prejme za režijo animiranega filma Steakhouse. Deluje kot avtorica animiranih filmov, producentka in režiserka. Je prva in edina Slovenka, ki ima glas pri podeljevanju oskarjev, saj je od leta 2018 članica Ameriške akademije za filmsko umetnost in znanost. S svojimi animiranimi filmi je bila povabljena na številne filmske festivale. Za animirana filma Boles (2013) in Nočna ptica (2016) je prejela več kot 70 mednarodnih nagrad. Njen najnovejši animirani film Steakhouse je pot pričel s premiero v Locarnu, nadaljuje jo z vrsto povabil na druge mednarodne filmske festivale. Oktobru je na 24. festivalu slovenskega filma zanj prejela vesno za najboljši animirani film. Kot je v obrazložitvi zapisal Marko Naberšnik, se animirana mojstrovina Steakhouse loteva zahtevne teme družinskega nasilja. "Z uporabo tehnike multiplan nam pripravi zrezek, ki simbolizira zažgan, črn in z dimom obdan partnerski odnos." Čeprav je sporočilnost pripovedi ostra kot britev, je vizualizacija svetla, duhovita, zvočno bogata, polna domislic, ki se iz posnetka v posnetek svetlikajo skozi detajle, zapiše in doda, da je Steakhouse obrtno dovršen, zvočno bogat in režijsko popoln izdelek.