Popravek KPK na navedbe v prispevku »Škandal ob obletnici KPK...«
Odziv Komisije za preprečevanje korupcije na navedbe v prispevku »Škandal ob obletnici KPK: Tilen Artač zabaval politično elito in se norčeval iz osebe, ki je v postopku pred KPK«
Odziv Komisije za preprečevanje korupcije na navedbe v prispevku »Škandal ob obletnici KPK: Tilen Artač zabaval politično elito in se norčeval iz osebe, ki je v postopku pred KPK«
Komisija za preprečevanje korupcije je svojo 20. obletnico delovanja praznovala v Festivalni dvorani v Ljubljani pod naslovom Integriteta kot identiteta. Pred slovesnostjo je predsednik KPK Robert Šumi dejal, da imajo premalo mehanizmov za sankcioniranje, politiki pa ne prevzemajo odgovornosti.
Predsednik KPK Robert Šumi je pred slovesnostjo ob 20-letnici komisije dejal, da imajo premalo mehanizmov za sankcioniranje, politiki pa odgovornosti ne prevzemajo pravočasno. Želi si, da bi komisijo obravnavali resneje. Medtem spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije še niso med prednostnimi nalogami pristojnega ministrstva.
KPK je ministrstvu za digitalno preobrazbo izdala več priporočil, potem ko je pri nakupu 13.000 računalnikov zaznala več korupcijskih tveganj. Kršitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije ni potrdila, zato je postopek ustavila, je pa zaznala sum kršitve zakona o javnem naročanju in zadevo odstopila Državni revizijski komisiji.
Po kadrovskih spremembah v vrhu KPK se postopek proti Robertu Golobu, ki ga je iz maščevanja sprožila odstopljena ministrica za notranje zadeve Tatjana Bobnar, lahko nadaljuje.
Prijavo domnevnih nepravilnosti pri sprejemanju podrobnega prostorskega načrta za območje ob Belokriški cesti je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) odstopila policiji, sama pa je postopek ustavila. Odlok o prostorskem načrtu, ki ga je leta 2021 razveljavilo ustavno sodišče, je piranski občinski svet znova sprejel konec maja.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila postopek, ki ga je vodila v zvezi s sumom nepravilnosti pri izboru izvajalca za pesem Evrovizije 2024. Pri izvedbi postopka izbora je zaznala korupcijska tveganja, zato je RTV Slovenija izdala več priporočil.
Ustavni sodnik Klemen Jaklič ob uvedbi prekrškovnega postopka zaradi neporočanja o statusu s.p. meni, da določba o prepovedi poslovanja za njegov primer ni relevantna. Dolžnost poročanja namreč ni predmet določbe o dolžnosti poročanja ustavnemu sodišču, saj to ni akreditiran visokošolski zavod, kjer je moč izvajati visokošolsko izobraževanje, meni.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zoper ustavnega sodnika Klemna Jakliča uvedla prekrškovni postopek. Ugotovila je, da Jaklič ustavnemu sodišču ni poročal o svojem statusu samostojnega podjetnika, kar bi po zakonu moral storiti.
Šele praksa bo pokazala, ali je le opozorilo vlade funkcionarjem namesto dodatnih pravil ob dajanju referenc ponudnikom na trgu ustrezno, so za STA navedli na KPK. Vlada namreč ne vidi potrebe po dodatni ureditvi tega področja, kar je priporočila KPK. Ta sicer zaznava napredek glede odzivanja na priporočila v primerjavi s prejšnjo vlado.
Na KPK preteklo leto ocenjujejo kot zahtevno, a uspešno, ob tem pa opozarjajo na iskanje obvodov zakonodaje. Največ pravnomočno zaključenih ugotovitev o kršitvah zakona o integriteti in preprečevanju korupcije je bilo na področjih integritete, nasprotja interesov in omejitev poslovanja, zato jih je treba v družbi resneje nasloviti, so poudarili.
Klemen Grošelj zdaj vodi evropsko listo Zelenih Slovenije. Pri projektu so mu pomagali ljudje iz kroga Gregorja Golobiča, kjer pripravljajo alternativno stranko, ki bi povezala razočarance nad Robertom Golobom.
Kriminalisti so na območju PU Ljubljana in Maribor preiskali stanovanjske in poslovne prostore ter državni organ zaradi suma zlorabe uradnega položaja pri razpisu za financiranje projektov, so za STA potrdili na PU Ljubljana. Po informacijah STA gre za preiskavo, povezano z razpisom, zaradi katerega je odstopila ministrica Sanja Ajanović Hovnik.
Vsak državljan ali tujec lahko kadarkoli na spletu dostopa do podatkov o premoženju hrvaških politikov, v Sloveniji pa se je politika odločila, da jih bo skrila pred javnostjo.
Parlament kot politični organ ne more odločati o strokovnem vprašanju, zato je za ugotavljanje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnega sodnika Klemna Jakliča kot strokovni organ pristojna KPK, meni predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. Želi pa si, da bo organ, ki bo odločal o zadevi, imel dovolj poguma, je dejala v pogovoru za STA.
KPK bo po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije DZ, v katerem je ta prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča vrnila KPK, za mnenje zaprosila pripravljavca zakonodaje - pravosodno ministrstvo. Ob tem KPK zavrača namige, da beži od odgovornosti, in opozarja na neustrezno ureditev področja nezdružljivosti funkcij.
Po tem ko je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča odstopila DZ, jo slednji zdaj vrača komisiji. DZ skladno z zakonodajo ni pristojen za izvajanje določb o nezdružljivosti ustavnih sodnikov, v dopisu odgovarja predsednica mandatno-volilne komisije Janja Sluga.
Slovenska politična elita še naprej želi skrivati svoje premoženje pred javnostjo. Sedanja ureditev ustreza tako premierju Robertu Golobu kot prvaku SDS Janezu Janši.
Nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Peter Gregorčič je ustavnega sodnika Roka Čeferina prijavil na Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK). Meni, da je Čeferin kršil določbe o nasprotju interesov s sodelovanjem pri oceni ustavnosti novele zakona o RTVS, ki jo je decembra na sodišče vložil DS.
Komisija za preprečevanje korupcije je prijavo o sumu nezdružljivosti funkcij ustavnega sodnika Klemna Jakliča odstopila DZ. KPK namreč ni pristojna za presojo sumov kršitev nezdružljivosti funkcij ustavnih sodnikov, so sporočili. Bodo pa nadaljevali obravnavo zadeve z vidika pristojnosti na področjih omejitev poslovanj in premoženjskega stanja.