Portal Necenzurirano je danes izpostavil še več primerov napačno prikazanih transakcij v prenovljenem Erarju. Odvetniku Petji Jenčiču so bila recimo pripisane milijonska nakazila HSE, Darsa, Elesa, kmetijskemu podjetju Meja iz Šentjurja pa celo za več kot 13 milijard evrov nakazil različnim prejemnikom!
Gre sicer za podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo jajc in jabolk, običajno pa operira z nakazili po nekaj tisoč ali celo samo nekaj sto evrov. Podobne napake se pojavljajo še pri drugih podjetjih, v katerih ima država prevladujoč delež, med drugim Eles, SDH, Gen-I in Istrabenz Turizem. Tudi tu gre za milijardne zneske, nastala zmeda pa pod vprašaj postavlja točnost vseh podatkov v prenovljenem Erarju.
Kmetijsko podjetje Meja iz Šentjurja naj bi "podatkih" Erarja opravilo milijarde nakazil.
Predsednik KPK Robert Šumi je na novinarski konferenci po današnjem sestanku v Ljubljani ponovil, da je cilj prenovljene aplikacije Erar "še izboljšati preglednost in transparentnost ter odgovornost razpolaganja z javnim denarjem".
Kot je izpostavil, Erar prikazuje ogromno količino podatkov, ki jih KPK pridobiva od različnih državnih organov. Ti po njegovih besedah svoje delo opravljajo profesionalno, zato niso dvomili o pravilnosti njihovih podatkov, se pa "seveda dogajajo napake". To je predvidel tudi zakonodajalec, ki je zato predpisal, kako ravnati v tem primeru, je pojasnil.
"Zagotovimo vam lahko, da namen Erarja ni prikazovanje napačnih, temveč prikazovanje pravilnih podatkov. Erar je bil, je še vedno in tudi bo zanesljiva, verodostojna aplikacija," je zatrdil Šumi. Dodal je, da bodo podatki, ko bodo popravljeni, "vsesplošno uporabni ter bodo krepili /.../ transparentnost, odgovornost in integriteto pri razpolaganju z javnimi sredstvi v Republiki Sloveniji".
Da so zavezani k transparentnosti podatkov, je zagotovila tudi generalna direktorica uprave za javna plačila Urška Kos. Ob tem je bila kritična do tega, da se kot krivca za napako navaja upravo. "Sistem je namreč kompleksen, v njem delujejo številni deležniki in se povezujejo med seboj. Tukaj je pomembno poudariti, da se vsak od nas, ki smo vključeni v ta sistem, brezpogojno zanaša na verodostojnost podatkov, ki jih pridobi od svojih kolegov," je dejala.
Tudi uprava tako ni dvomila o tem, da podatki o transakcijskem računu KDD, glede na to, da gre za poslovni račun, ne bi bili vpisani v Registru transakcijskih računov pri Ajpesu pod oznako F. Če bi bila podana ustrezna oznaka, bi bila nakazila Gen-I in drugih subjektov usmerjena v dodatni ročni pregled, v okviru katerega se loči transakcije poslovnim subjektom in fizičnim osebam, je ponovila Kos.
So pa v upravi že dopoldne popravili vseh 11 odkritih napačno označenih transakcij, tako da je zdaj jasno, da ne gre za nakazila fizičnim osebam, temveč KDD, je poudarila.
V najkrajšem času bodo podatki popravljeni tudi v Erarju, je napovedal Šumi.
Novica o napaki je odjeknila, potem ko je KPK v sredo predstavila prenovljeno aplikacijo za prikaz porabe javnega denarja Erar, več medijev pa je nato poročalo o izjemno visokih nakazilih trgovca z elektriko Gen-I fizičnim osebam, pri čemer je en znesek presegel 20 milijonov evrov.
Podjetje je v odzivu med drugim zapisalo, da je bilo marca 2022 zavezano izplačati glavnico za izdane obveznice, to pa potrdilo z izpisom potrdila o nakazilu.
V upravi so dopoldne priznali, da je šlo v primeru tega zneska za napako. Ob tem so analizirali vse transakcije od leta 2014 do danes ter ugotovili, da je do tovrstne napake prišlo v 11 primerih pri sedmih subjektih - poleg Gen-I še v Slovenskem državnem holdingu, Modri zavarovalnici, Darsu, Pošti Slovenije, Pogrebnem podjetju Maribor in Javnem holdingu Maribor. Do vseh napak je prišlo med septembrom 2021 in avgustom 2022, pri čemer je bila ena transakcija višja od 32 milijonov evrov.
