Šef KPK Robert Šumi pod lupo policije in tožilstva zaradi napak pri prenovi Erarja

Kot je znano, je prvi človek KPK na začetku marca predstavil novo različico Erarja, za katero so porabili 300.000 evrov. Prenovljena aplikacija naj bi krepila preglednost in nadzor nad porabo javnega denarja in prispevala k zmanjševanju korupcije, vključili pa so tudi nekatere nove vire podatkov, ki doslej niso bili dostopni. Toda izkazalo se je, da so bili nekateri podatki napačni ali pa sploh ne bi smeli biti objavljeni. Med prvimi izpostavljenimi zaradi napačnih podatkov je bila družba Gen I, kmalu za tem pa še Meja Šentjur, mariborski odvetnik, Eles, SDH, Istrabenz Turizem in druga podjetja. Napačne podatke so nato objavljali mediji, šele potem se je ugotovilo, da so napačni.

Kot piše v naznanilu, so v KPK namesto da bi prevzeli odgovornost za napačne objave, prizadete subjekte napotili na upravo za javna plačila, KPK pa bo posledično popravila tudi podatke v Erarju: »Takšni odgovori KPK kažejo na osnovno nerazumevanje njenih obveznosti, ki jih ima skrbnik Erarja do javnosti, do prizadetih subjektov, nenazadnje tudi do organov, s katerimi izmenjuje podatke. Da je tako, jasno kaže tudi sporočilo direktorice UJP Urše Kos, ki je priznala nepravilnosti v svojem sistemu, je pa obžalovala, da s KPK pred objavo prenovljene aplikacije Erar niso opravili testiranja delovanja.

Prijavitelji kaznivih dejanj menijo, da bi predsednik KPK Robert Šumi moral zaradi napak v Erarju odstopiti in prepustiti policiji in tožilstvu, da raziščeta številne sume kaznivih dejanj.

Naznanitelji KPK očitajo, da pred zagonom novega Erarja ni učinkovito preverjala pravilnosti njegovega delovanja, vsekakor pa pri tem ni sodelovala z upravljalci podatkov. »Takšen lahkoten pristop do nastalega problema ne pritiče neodvisni instituciji in lahko ravno zaradi njene neodvisnosti vzbuja velik strah pred njenim delovanjem. Komisija ima na svoji spletni strani zapisano, da ima določena izvršilna, nadzorstvena in preiskovalna pooblastila, je prekrškovni organ, pristojna je za zaščito prijaviteljev, izvajanje nadzora nad lobiranjem ter oblikovanje in nadzor nad izvajanjem načrtov integritete. Čeprav je del javnega sektorja, ni podrejena in ne dobiva navodil ali usmeritev za delo vlade ali državnega zbora. Pri svojem delovanju je vezana zgolj na ustavo in zakon,« še piše v naznanilu kaznivih dejanj.

Ob tem menijo, da bi lahko šlo za storitev več kaznivih dejanj: zlorabo osebnih podatkov po 143. členu KZ-1, nevestno delo v službi po 258. členu KZ-1 in celo za ponareditev ali uničenj uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259. členu KZ-1. »Vse te sume je potrebno preiskati in raziskati ter dokončno pojasniti obseg nepravilnosti in razloge zanje,« menijo v civilni iniciativi. »Najmanj, kar bi moral Robert Šumi storiti z vidika načela integritete, je odstopiti ter prepustiti policiji in tožilstvu, da raziščeta številne sume storitve kaznivih dejanj KPK.«

Na policiji so nam potrdili, da so prejeli prijavo in da jo preverjajo, vendar na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, skladno z varstvom osebnih podatkov ne morejo podati odgovora. Z državnega tožilstva so potrdili prejem naznanila, in sicer je bilo z Vrhovnega državnega tožilstva RS odstopljeno na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani. »Zadeva je v fazi evidentiranja, več podatkov glede na fazo postopka ne moremo podati.«