Drago Kos je večkrat obiskal Urško Klakočar Zupančič: o čem sta se pogovarjala

»Izkušnje gospoda Draga Kosa na področju boja proti korupciji v več državah so zelo dragocene, zato sta se s predsednico Državnega zbora nekajkrat sestala. Predsednica DZ se zelo pogosto posvetuje s strokovnjaki različnih področij, ko pripravlja predloge zakonskih sprememb in tako je tudi v primeru priprave predloga sprememb protikorupcijske zakonodaje. O konkretnih rešitvah, ki bodo zajete v predlogu sprememb, pa je še prezgodaj govoriti,« so nam sporočili iz kabineta predsednice DZ.

Tudi Drago Kos nam je potrdil, da se je večkrat srečal s predsednico DZ Urško Klakočar Zupančič, na pogovorih so sodelovali tudi nekateri poslanci, pogovarjali pa so se o tem, kako bi okrepili pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije: »Z zadnjimi spremembami so zelo zakomplicirali delovanje KPK, da je izgubil osnovni nadzorni namen komisije, celo strokovnjaki ne razumejo, kaj posamezna določila pomenijo.«

Drago Kos odgovarja, da KPK ne želijo spremeniti v slovensko različico hrvaškega Uskoka, kot nekateri želijo. Poudaril je, da je USKOK organ državnega tožilstva, kakršno je pri nas Specializirano državno tožilstvo. Hrvaška ima sicer podobno komisijo, ki pa se ukvarja zgolj z odločanjem o nasprotju interesov, pa še njene pristojnosti so zelo okrnili, ko je posegla v premierja Andreja Plenkovića.

Ob tem Kos odgovarja, da KPK ne želijo spremeniti v slovensko različico hrvaškega Uskoka, kot nekateri želijo. Poudaril je, da je USKOK organ državnega tožilstva, kakršno je pri nas Specializirano državno tožilstvo. Hrvaška ima sicer podobno komisijo, ki pa se ukvarja zgolj z odločanjem o nasprotju interesov, pa še njene pristojnosti so zelo okrnili, ko je posegla v premierja Andreja Plenkovića.

KPK ima lahko zgolj preventivno vlogo, kljub temu pa so po njegovem mnenju možne posamezne spremembe. »Neposredno izvoljeni funkcionarji so zaščiteni z ustavo, za druge funkcionarje pa bi bilo možno vpeljati sankcije, vendar bi funkcijo lahko izgubili šele po pravnomočni odločbi sodišča. Določene sankcije bi lahko veljale tudi za neposredno izvoljene funkcionarje, kot že zdaj veljajo v primeru, če funkcionar ne pošlje pravočasno podatkov, da se mu plača zniža za 10 odstotkov za vsak mesec zamude. Podobno bi bilo lahko tudi v primeru, če bi KPK ugotovila, da opravlja nezdružljivo funkcijo ali da je v konfliktu interesov, pa tega prekrška ne bi hotel odpraviti,« pravi Kos.

»V Sloveniji se moramo odločiti, ali bomo naredili kaj v spopadu s korupcijo ali ne, saj je ta tudi pri nas velik problem. Strah pa me je, da se ne bo nič spremenilo. Ne le zaradi tega, ker se mandat sedanjega državnega zbora končuje, ampak ker so predlagane rešitve zelo ostre in je vprašanje, če se bo politika s tem strinjala,« zaključuje Kos.

Drago Kos je bil predsednik KPK od 2004 do 2010, od 2002 do 2011 je bil tudi predsednik evropske protikorupcijske organizacije GRECO. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je sicer v več intervjujih omenila, da si bo prizadevala za zaostritev protikorupijske zakonodaje in okrepitev pristojnosti KPK. Temu sta naklonjena tudi predsednik KPK Robert Šumi in pravosodna ministrica Andreja Katič.