Predsednik Združenja za zakonito lobiranje Slovenije Mihael Cigler je za STA poudaril, da je poročanje lobistov o njihovem delu zakonska obveza. Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) pri izreku opominov lobistom, ki tega niso storili, podpira. Ministrstvo za pravosodje pa je pozval k noveliranju zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

Napoveduje se prelomno leto 2024 v slovenski notranji politiki. Politični dogodek leta ne bodo samo volitve v Evropski parlament, na kocki bo tudi prihodnost vlade in prvega ministra Roberta Goloba. Če bo premier politično preživel to leto, bi njegova vlada lahko ostala na oblasti do konca mandata. Golob bo na premierskem prestolu trden toliko, kolikor bo trdna njegova večina v državnem zboru.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je nekdanji direktor JGZ Brdo Marjan Hribar kršil integriteto, s tem ko je dajal zavajajoča pojasnila in izjave glede tržnega oddajanja protokolarne Vila Zlatorog na Bledu takratnemu premierju Janezu Janši. Ugotovitve KPK so pravnomočne.

Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili informacije spletnega portala N1, da v zvezi z nakupom računalnikov na ministrstvu za digitalno preobrazbo vodijo postopek predhodnega preizkusa. Ministrstvo je bilo lani deležno precej kritik, da je za nakup 13.000 nižjecenovnih prenosnikov neracionalno odštelo šest milijonov evrov.

Premier Robert Golob je na KPK med drugim prijavil pridobitev poslovnega deleža v podjetju Star Solar, postal je izključni lastnik. V zvezi s tem so na KPK včeraj prejeli tudi prijavo, ki jo bodo obravnavali v predhodnem preizkusu. Na splošno pa pojasnjujejo, da zakon lastništva ne prepoveduje, omejitev poslovanja s podjetjem pa velja le za vlado.

KPK je zaradi suma nasprotja interesov pri odločanju o izplačilih denarnih nadomestil za neizkoriščen del dopusta ministrom prejšnje vlade od devetih zaključila tri prekrškovne postopke. Jožetu Podgoršku je izrekla opomin, Boštjanu Koritniku pa globo. Zaradi zaznanih korupcijskih tveganj je KPK na vlado naslovila več priporočil.

Leta 2024 se bo očitno ponovilo leto 2013. V glavni vlogi bo spet komisija za preprečevanje korupcije (KPK), ki bo odstavljala predsednika vlade. Pred enajstimi leti Janeza Janšo, prihodnje leto Roberta Goloba. Janšo so odstavljali zaradi nepojasnjenega premoženja, Goloba bodo zaradi političnega vmešavanja v delo policije. KPK se pri nas ne ukvarja samo z integriteto in preprečevanjem korupcije, poskuša vplivati tudi na dnevno politiko. Po potrebi odstavlja tudi predsednike vlad.

Komisija za preprečevanje korupcije je za udeležbo v mednarodnih organizacijah in mrežah letos odštela 15.125,79 evra, lani pa 9244,86 evra proračunskih sredstev.

Ali KPK pripravlja teren za razrešitev Roberta Goloba? Predsednik komisije Robert Šumi v primeru obremenjujočega poročila pričakuje njegov odstop, toda ključna bo odločitev koalicijskih strank in njihovih poslancev.

Komisija za preprečevanje korupcije je zoper premierja Roberta Goloba uvedla preiskavo v primeru sumov pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar, ki je zdaj svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar. Odločitev komisije bi lahko vplivala na politično usodo premierja Goloba. Težko je verjeti, da bi se lahko obdržal na položaju, če bi ga komisija »spoznala za krivega«.

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je uvedla preiskavo zoper nekdanjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. KPK je namreč pri izvedbi razpisa za dodelitev sredstev nevladnim organizacijam zaznala sum kršitve s področja nasprotja interesov.

Bo Komisija za preprečevanje korupcije tisti organ, ki bo poskrbel za skrajšanje zaključnega poglavja politične zgodbe premierja Roberta Goloba in njegove stranke?

Medtem ko premier Robert Golob okreva po operaciji, se mu je zgodila Komisija za preprečevanje korupcije. Organ, ki skrbi za integriteto v državi, se je tako, hočeš nočeš spet znašel v središču političnih turbulenc. Pogledali smo, kako je KPK v novejši slovenski politični zgodovini (že) večkrat odigrala kontroverzno vlogo.

Komisija za preprečevanje korupcije je pred dnevi sporočila, da je zoper premierja Roberta Goloba uvedla preiskavo o primerov sumov pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. O Golobovi integriteti odločajo člani KPK, katerih položaj je odvisen od šefinje Tatjane Bobnar, predsednice države Nataše Pirc Musar. Med njimi tudi Savski, ki postopke komentira na facebooku.

Poročali smo, da je državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen lani sodelovala pri pisanju pravilnika o balkonskih sončnih elektrarnah, te pa trži prav podjetje njenega svaka Marka Seršena, ki je pred uveljavitvijo zakona objavil oglasno sporočilo v medije, da se »zakonodaja spreminja« in da bodo če 14 dni na voljo v Sloveniji naprave, ki jih prodajajo prav v podjetju Energen.

Kar se dogaja, je odstavljanje premierja Roberta Goloba, prvak SDS Janez Janša komentira uvedbo preiskave Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) zoper premierja. Po mnenju Janše je KPK že od samega začetka "instrument tistih, ki na levi strani postavljajo in odstavljajo vlade". Smo na pragu resne politične krize, je ocenil.

KPK je zoper premierja Roberta Goloba uvedla preiskavo zaradi zaznanih sumov kršitve integritete v povezavi s prijavo o domnevnem nedovoljenem izvajanju pritiskov na nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar in druge zaposlene na ministrstvu. KPK je o tem odločila v začetku novembra, danes pa s tem, kdo je obravnavana oseba, seznanila javnost. Golob je prejel obvestilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o uvedbi postopka preiskave zaradi sumov kršitve integritete, so sporočili iz kabineta predsednika vlade. Napovedali so, da bo Golob v nadaljevanju "predstavil vsa relevantna dejstva in s tem ovrgel vse sume".

Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je zaključila prekrškovne postopke, ki jih je zoper sedem ministrov vodila zaradi nepravočasnega poročanja subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja. V vseh sedmih postopkih, ki so pravnomočno zaključeni, je ministrom izdala opomine.

Upravno sodišče je pritrdilo ugotovitvam Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), da se je Franc Kangler s tem, ko je leta 2019 v DS sodeloval v razpravi o zahtevi za odreditev parlamentarne preiskave za ugotovitev zlorab v zadevi Kangler in drugi, znašel v nasprotju interesov ter tako ravnal v nasprotju z zakonom o preprečevanju korupcije.

Številni nekdanji šefi policije ali vodilni kriminalisti so iz policijskih vrsti odšli v gospodarstvo in svoje znanje (in zveze) sijajno unovčili. Eden najuspešnejših pri tem je Drago Kos.