To pravijo na KPK o kazenski prijavi, ki jo preverjata policija in tožilstvo

»Z vsebino naznanila, ki ga omenjate, uradno nismo seznanjeni oziroma smo o tem seznanjeni le iz vašega članka, zato vsebine konkretno ne moremo komentirati. Očitke o kakršnikoli storitvi kaznivih dejanj v povezavi s prenovo Erarja zavračamo, vsekakor pa pričakujemo, da bodo pristojni organi opravili svoje delo in preverili resničnost navedb. Erar je izjemno pomembno orodje za zagotavljanje visoke stopnje transparentnosti porabe javnega denarja, zato na Komisiji prioritetno zagotavljamo njegovo nemoteno in pravilno delovanje, tudi skupaj z upravljavci izvornih zbirk podatkov,« so nam odgovorili iz KPK.

Kot smo že pisali, je Civilna iniciativa za integriteto gre na policijo in vrhovno tožilstvo podala naznanilo suma storitve kaznivih dejanj predsednika KPK Roberta Šumija, v katerem mu očita odgovornost za objavo napačnih podatkov na aplikaciji erar.si. Kot je znano, je prvi mož KPK na začetku marca predstavil novo različico Erarja, za katero so porabili 300.000 evrov. Prenovljena aplikacija naj bi krepila preglednost in nadzor na porabo javnega denarja in prispevala k zmanjševanju korupcije, vključili pa so tudi nekatere nove vire podatkov, ki doslej niso bili dostopni. Toda izkazalo se je, da so bili nekateri podatki napačni ali pa sploh ne bi smeli biti objavljeni.

Civilna iniciativa za integriteto gre je na policijo in vrhovno tožilstvo podala naznanilo suma storitve kaznivih dejanj predsednika KPK Roberta Šumija, v katerem mu očita odgovornost za objavo napačnih podatkov na aplikaciji erar.si.

Kot piše v naznanilu, so v KPK namesto da bi prevzeli odgovornost za napačne objave, prizadete subjekte napotili na Upravo za javna plačila, medtem ko bo KPK posledično popravil tudi podatke v Erarju. Naznanitelji KPK očitajo, da pred zagonom novega Erarja ni učinkovito preverjala pravilnosti njenega delovanja, vsekakor pa pri tem ni sodeloval z upravljalci podatkov.

Ob tem menijo, da bi lahko šlo za storitev več kaznivih dejanj: zlorabo osebnih podatkov po 143. členu KZ-1, nevestno delo v službi po 258. členu KZ-1 in celo za ponareditev ali uničenj uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 259. členu KZ-1. »Vse te sume je potrebno preiskati in raziskati ter dokončno pojasniti obseg nepravilnosti in razlogi zanje,« menijo v civilni iniciativi. »Najmanj, kar bi moral Robert Šumi storiti iz vidika načela integritete, je odstopiti ter prepustiti policiji in tožilstvu, da raziščeta številne sume storitve kaznivih dejanj KPK.«

Na policiji so nam potrdili, da so prejeli prijavo in da jo preverjajo, vendar na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne ali določljive fizične osebe, skladno z varstvom osebnih podatkov ne morejo podati odgovora. Iz državnega tožilstva so potrdili prejem naznanila, in sicer je bilo z vrhovnega državnega tožilstva RS odstopljeno na okrožno državno tožilstvo v Ljubljani: »Zadeva je v fazi evidentiranja, več podatkov glede na fazo postopka ne moremo podati.«

Preberite še:

Šef KPK Robert Šumi pod lupo policije in tožilstva zaradi napak pri prenovi Erarja | Revija Reporter