Predsednik republike je neposredno izvoljen, zanj se mora izreči več kot polovica udeležencev volitev, zato se od njega/nje pričakuje pokončna drža in pravičnost ter da se ne glede na svojo politično opredelitev ne postavlja vedno le na eno stran. In se mu ni/ji ni treba.

Po novem letu čaka interpelacija notranjega ministra Boštjana Poklukarja, ki se je znašel v nemilosti opozicije, predsednice države Nataše Pirc Musar in koalicijskih partnerjev. Za zdaj še uživa podporo predsednika vlade Roberta Goloba. Poklukar naj bi se v kratkem pogovoril s poslanci koalicijskih strank. Se bo moral za ohranitev položaja odpovedati šefu policije Senadu Jušiću?

Ali je koaliciji levičarskih strank res zmanjkalo sape in so se ji že zaprla okna za uveljavitev večjih zakonskih sprememb?

Bernard Nežmah, publicist, o pomanjkanju osebja v domovih za ostarele, kjer nihče noče delati za mizerno plačo

Medtem ko vladni predsednik s partnerico blesti ob starem in novem starem ameriškim predsednikom, doma opravlja bolj prozaična dela, se ubada z omrežninami in bojlerji in celo izvaja katero od napovedanih reform. Pokojninska reforma, denimo, je po dveh letih in pol mandata še vedno – in tako bo do pomladi – v rokah sindikatov in delodajalcev, medtem pa država izgublja milijone evropskega denarja.

Predstavljajmo si ekonom lonec, v katerem nastaja čedalje večji pritisk. Varnostni ventil, ki služi sproščanju prevelikega pritiska, je nekdo privoščljivo zaprl, zato odvečna para ne more uhajati. V notranjosti vse bolj narašča temperatura, sliši se brbotanje, posoda se trese in zdi se, da bi lahko v nekem trenutku odneslo pokrov. Tako nekako bi lahko opisali najbolj pesimistični pogled na razmere v vladni koaliciji, ki navzven sicer še vedno deluje kot relativno normalna družina. A celo na pogled najbolj idilične družine svoje skrivnosti skrbno skrivajo pred zunanjim svetom. Kaj se torej dogaja v koaliciji?

»Prihod iz sončnih Maldivov je bil očitno povod za premierjevo streznitev: ogorčeno je ugotovil, da imamo že en mesec in pol v veljavi nov sistem obračuna omrežnine. NSi je na anomalije novega modela opozorila že mesec dni nazaj na nujni seji odbora za infrastrukturo. Kljub našim opozorilom so pristojni nadaljevali z zelenim aktivizmom. Zato se lahko upravičeno vprašamo, kdo nam sploh vlada in ali imamo sploh normalno vlado?« je uvodoma na novinarski konferenci zanimalo poslanca NSi Jerneja Vrtovca.

Anže Logar s svojimi Demokrati obljublja veliko koalicijo po naslednjih volitvah. Toda sam je bržkone ne bo sestavljal, saj njegov politični kapital vedno bolj kopni. Po trenutnih anketah bo lahko zadovoljen, če se mu bo uspelo prebiti v parlament in če bo v novih razmerjih političnih sil jeziček na tehtnici. Zato je bolj verjetno, da je njegova misija iskanje političnega partnerja z leve strani, ki bi omogočil četrto vlado Janeza Janše.

Nemški kancler Olaf Scholz je napovedal, da bo v začetku prihodnjega leta predlagal glasovanje o zaupnici v bundestagu. Scholz, ki je pred tem razrešil finančnega ministra Christiana Lindnerja, je še pojasnil, da se je za to odločil zaradi izgube zaupanja. Razrešitvi Lindnerja je sledil izstop vseh ministrov njegove stranke FDP iz koalicije.

Predsednica republike N. Pirc Musar je R. Golobu in celotni koaliciji povedala, da ji ne more narekovati, koga bo predlagala za katero funkcijo in koga ne. Izbrala je, pravi, najbolj strokovnega kandidata.

Podpora kandidatu za guvernerja Banka Slovenije Antonu Ropu, ki za imenovanje potrebuje absolutno večino v DZ, je za zdaj pod vprašajem. Koalicijski partnerji, ki so se poenotili okoli kandidatke Saše Jazbec, so z napovedmi o rezultatu tajnega glasovanja previdni. Po mnenju Svobode parlamentarna matematika kaže, da je kandidat pred težko nalogo.

Kdo sploh lahko še reši najmanjšo vladno stranko pred propadom? Nova koordinatorica Levice Asta Vrečko uživa še nižjo podporo javnosti kot njen predhodnik Luka Mesec, medtem ko izobčenec Miha Kordiš zatrjuje, da krepi svojo podporo med članstvom. Ali lahko stranko reši njeno povezovanje z Vesno, ali je v vlogo rešiteljice pripravljena vstopiti Nika Kovač?

Vse dosedanje menjave v ministrski ekipi Roberta Goloba kažejo na neučinkovitost vlade in terjajo predčasne volitve, menijo v opozicijskih SDS in NSi. V koaliciji medtem vztrajajo, da so menjave korak naprej in ne nazaj. Opoziciji svetujejo, naj se pripravljajo na redne volitve, ki bodo čez leto in pol, torej leta 2026.

Predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin se bodo danes na delovnem sestanku lotili odprtih kadrovskih vprašanj. Premier Robert Golob jim bo po napovedi danes predstavil tudi ime kandidata za novega ministra za obrambo. Pod vprašajem je tudi podpora ministrici za digitalno preobrazbo Emiliji Stojmenovi Duh ob interpelaciji.

Koalicija je po očitkih SDS o zlorabi položaja, kršenju ustave in poslovnika zaradi postopanja ob parlamentarni preiskavi o slovenski energetiki stopila v bran predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič. Poudarjajo, da mora parlamentarna preiskava teči skladno z ustavo in zakoni, v izjavah o morebitni kazenski ovadbi pa vidijo politični pritisk.

Janez Janša je na volitvah v Evropski parlament dobil spet krila. Prepričljiva zmaga SDS z 8,5-odstotnim naskokom pred Gibanjem Svoboda ob 41,35-odstotni volilni udeležbi je največja in najbolj točna anketa javnega mnenja na polovici mandata vlade Roberta Goloba. Kaj ta rezultat pomeni za Janšo in kaj za Goloba?

Svoboda je v koalicijsko usklajevanje posredovala predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, s katero prepovedujejo poveličevanje nacizma in fašizma ter tovrstnih organizacij iz časa druge svetovne vojne na slovenskem ozemlju. To bo glede na predlog novele obravnavano kot prekršek, ki se kaznuje z globo od 1000 do 2500 evrov.

Pri postopkih ob torkovem priznanju Palestine v državnem zboru je do spornega ravnanja prišlo tako na strani koalicije kot opozicije, je danes za STA ocenil pravnik Rajko Pirnat. Menil je, da je koalicija evidentno kršila poslovnik DZ, kot nesprejemljivo pa je označil tudi potezo opozicijske SDS z vlaganjem pobud za posvetovalni referendum.

Koalicijski partnerici SD in Levica sta se sestali s Tomažem Veselom, ki ga je največja vladna stranka Svoboda pred dobrim mesecem predstavila kot kandidata za bodočega evropskega komisarja. Partnerji so srečanje označili za konstruktivno. V SD napovedujejo podporo Veselovi kandidaturi, v Levici se bodo o tem izrekali po evropskih volitvah.

Bosta vladni stranki, ki sta izglasovali referendumski trojček, znali izrabiti njihov aktivacijski potencial za izboljšanje izida evropskih volitev? Ne manjka tistih, ki o tem dvomijo; Gibanje Svoboda – v referendumsko kampanjo je stopilo že pred prvomajskimi prazniki – je sprožilo nevarno igro, ki ji (morda) ne bo kos.