Najverjetnejša prihodnja nemška vlada želi pritisniti na Evropsko unijo, da bo ta bolj stroga do držav članic, ki ne spoštujejo temeljnih vrednot in načel EU, je razvidno iz osnutke koalicijskega dogovora, ki ga je videl bruseljski portal Politico. Pri tem bodoča vlada po oceni portala cilja predvsem na Madžarsko, čeprav ni izrecno omenjena.

Prvak SDS Janez Janša bo v primeru zmage na volitvah potreboval še vsaj tri koalicijske partnerje, zato si želi podrediti programsko sorodne stranke. Tako bi rad v NSI zamenjal Mateja Tonina z Jernejem Vrtovcem, v SLS pa nastavil Petra Gregorčiča, za Anžeta Logarja pa pričakuje, da bo pobral sredinske volivce. Pavla Ruparja je verjetno že odpisal, ker je preveč očiten satelit. Toda račun se mu lahko ne izide, saj so stranke druga drugi največje tekmice. Tako je vprašanje, koliko izmed teh manjših strank bo sploh prestopilo parlamentarni prag.

Največja opozicijska stranka se aktivno pripravlja na volilno kampanjo. Prejšnji teden so sporočili, da so predčasno zbrali podpise za razpis referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Do srede so zbrali več kot 47 tisoč podpisov, za razpis referenduma pa jih potrebujejo najmanj 40 tisoč.

Nekdanji predsednik države Borut Pahor je svojo naslednico Natašo Pirc Musar opozoril, da s svojim načinom imenovanja kandidatov za pomembne funkcije lahko ogrozi delovanje države.

Koalicijski partnerji so se včeraj pričakovano na koalicijskem vrhu poenotili o ključnih ciljih do konca mandata. To so krepitev javnega zdravstva, vzdržni pokojninski sistem in gradnja stanovanj za mlade. "Te cilje lahko izvedemo do konca tega mandata in jih bomo izvedli skupaj," je po vrhu dejal premier Robert Golob.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je koalicijskim strankam sporočila, da bi za varuhinjo človekovih pravic predlagala Dijano Možina Zupanc, eno od sedanjih varuhovih namestnic, so za STA potrdili v strankah. Če se bo koalicija s predlogom strinjala, bo predsednica manjkajoče glasove začela iskati pri opoziciji, poroča portal Info 360.

Vodje avstrijske ljudske stranke (ÖVP), socialdemokratov (SPÖ) in liberalne stranke Neos so danes na Dunaju prestavili program nove vlade. Ta med drugim vključuje dogovor o proračunu, zaostritev azilne politike, olajšave za najemnike in ukrepe za odpravo revščine med otroki do leta 2030, poročajo tuje tiskovne agencije.

Čeprav so nekateri na levi sredini, med njimi tudi ekonomist Jože P. Damijan, že leto dni pred volitvami vrgli puško v koruzo in za naslednjega predsednika vlade razglasili prvaka SDS Janeza Janšo, pa aktualnega premierja Roberta Goloba še ne bi smeli povsem odpisati.

V koalicijskih pogajanjih med svobodnjaki (FPÖ) in ljudsko stranko (ÖVP) se je v četrtek pojavil načrt FPÖ o odpravi prispevka za avstrijsko radiotelevizijo ORF, ki bi ga nadomestili s sredstvi iz proračuna. Pri ORF so do načrtov kritični, saj da bi to vodilo v finančno stradanje avstrijske radiotelevizije, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Notranji minister Boštjan Poklukar je po interpelaciji v DZ zadovoljen z razpravo. Tudi rezultat glasovanja, na katerem ga je podprlo zgolj 35 koalicijskih poslancev, ga ne skrbi. "Glasovanje je jasno, ostal sem minister in gremo naprej," je dejal. Kot pravi, se veseli, da bo s sodelavci nadaljeval delo, ki ga je začrtal ob prihodu na resor.

Sonja Lokar, dolgoletna članica SD, o možnosti, da Janez Janša znova zavlada

Čeprav se je zdelo skoraj nemogoče, da bi Robertu Golobu po veličastni volilni zmagi aprila 2022 vladna koalicija razpadla v zadnji četrtini mandata, to ni povsem izključeno.

Kljub odstopu generalnega direktorja policije Senada Jušića se poslanci partnerskih SD in Levice še niso odločili, ali bodo na interpelaciji podprli notranjega ministra Boštjana Poklukarja.

Sonja Lokar je analizirala aktualno politično dogajanje v Sloveniji in svetu. Brez dlake na jeziku je spregovorila tudi o napakah lastne stranke ter kritično ocenila delovanje vlade. Povedala je, kakšen je v resnici vpliv prvega predsednika Milana Kučana, kakšna dejansko velika koalicija, zakaj SD ne bo nikoli v vladi z Janezom Janšo in zakaj ne more dobiti večine v državnem zboru. Pogovarjali smo se tudi o vplivnih ženskah in zakaj ni nikoli mogla kandidirati za evropsko poslanko.

V Gibanju Svoboda odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića vidijo kot izraz odgovornosti po tistem, ko je postalo jasno, da bo "gonja proti ministru za notranje zadeve začela vplivati na delo policije". Njegovo potezo tako dojemajo predvsem kot zaščito pomembne institucije, kot je policija, je dejala poslanka Svobode Tereza Novak.

Koalicijski SD in Levica pričakujeta odstop generalnega direktorja policije Senada Jušića, so iz strank sporočili po današnjih sestankih z notranjim ministrom Boštjanom Poklukarjem. Glede na nadaljnje dogajanje pa se bodo odločili, kako bodo ravnali na glasovanju ob interpelaciji Poklukarja, ki se bo v DZ zagovarjal predvidoma prihodnji teden.

Koalicija bo objavila predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Cilj predloga je med drugim polnoletnemu pacientu, ki je o sebi sposoben odločanja, na podlagi informirane odločitve omogočiti pomoč pri skrajšanju trpečega umiranja v okviru javne zdravstvene mreže, izhaja iz predloga zakona.

Avstrijski kancler Karl Nehammer je sporočil, da so koalicijska pogajanja med njegovo ljudsko stranko (ÖVP) in socialdemokrati (SPÖ) propadla in da bo v prihodnjih dneh odstopil.

Z novim letom je začela veljati plačna reforma v javnem sektorju, do parlamentarnih počitnic pa premier Robert Golob obljublja še zdravstveno, stanovanjsko in pokojninsko reformo. Časa za vse zastavljene projekte počasi zmanjkuje, saj bodo prihodnjo pomlad volitve, kar pomeni, da se bodo nanje stranke pripravljale že drugo polovico letošnjega leta.

Na evropskih volitvah 9. junija so bili najbolj navdušeni v SDS, zdaj čakajo še nekakšno implozijo vlade. Pravico voliti je imelo 1.689.602 volivcev, glasovalo jih je 706.204 ali 41,8 odstotka. Nekaj več kot 31.000 glasovnic je bilo neveljavnih.