Po zadnjih državnozborskih volitvah je prišlo do zapletenega položaja, ko nobena od največjih strank ne more sestaviti vlade, saj manjše stranke diktirajo usodo naslednje vlade.

Demokrati, trojček NSI-SLS-Fokus in Resnica so se povezali v tako imenovani tretji steber, v katerem koordinirajo svoje politične poteze. Od teh treh poslanskih skupin je tudi odvisno, kdo bo mandatar za sestavo naslednje vlade – ali bo to prvak prvouvrščene Svobode Robert Golob ali prvak drugouvrščene SDS Janez Janša ali morebiti kdo tretji.

Če bo trojček vztrajal, se tehtnica bolj nagiba v desno smer, torej k Janši, če bo razpadel oziroma če bo prišlo do poslanskih prestopov, pa so vse opcije odprte.

Prvak NSI Jernej Vrtovec, ki govori tudi v imenu SLS in Fokusa, zavrača Goloba oziroma koalicijo s Svobodo in upa na desnosredinsko vlado, prvak Demokratov Anže Logar se je prav tako vsaj začasno izločil iz pogovorov z Golobom, prvak Resnice Zoran Stevanović pa igra na obe karti, pri čemer je videti, da ga vseeno bolj vleče na desno kot na levo.

Takšen pat položaj se je zgodil tudi pred osmimi leti, ko relativnemu zmagovalcu volitev Zoranu Jankoviću ni uspelo sestaviti koalicije, saj so se manjše stranke (razen SD) med seboj povezale in podprle drugouvrščenega Janeza Janšo.

Čeprav politična polarizacija povzroča, da volivci taktično glasujejo za velike stranke, pa so te lahko v primeru izenačenega razmerja talke manjših strank, saj brez njih ne morejo sestaviti vlade.

To se bržkone ne bi dogajalo, če ne bi imeli zapletenega proporcionalnega volilnega sistema in bi volili po večinskem ali kombiniranem sistemu, vendar bi tak sistem prikrajšal voljo volivcev, ki so jim bližje manjše stranke.

Seveda pa je tudi druga rešitev, ki jo poznajo bližnje evropske države, ki imajo prav tako kot Slovenija proporcionalni volilni sistem.

To je velika koalicija med dvema največjima strankama. V Nemčiji so vrsto let vlado skupaj sestavili krščanski demokrati (CDU/CSU) in socialni demokrati (SPD), v Avstriji pa prav tako ljudska stranka (ÖVP) in socialni demokrati (SPÖ).

Če bi bila Golob in Janša sposobna sesti za skupno mizo in se dogovarjati, ne bi bila talca manjših strank. Koalicija Svobode in SDS bi štela 57 poslancev, če bi pridobila še katero od manjših strank, bi dobila ustavno večino, s katero bi lahko spremenila celo volilni sistem.

Takšna vlada bi lahko tudi izpeljala nacionalne projekte, ki presegajo strankarske okvire, ter pripravila državo na soočanje z vedno bolj zapletenimi svetovnimi razmerami. To bi bila resnična vlada narodne enotnosti.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.