Postopek skupne prodaje je bil dolgotrajen in zapleten, potrebno je bilo veliko usklajevanj med državami, nepremičninsko agencijo in odvetniki. Pred prodajo so morali pridobiti tudi soglasje japonskega ministrstva za zunanje zadeve, so pojasnili.
Po razpadu skupne države je zgradbo, ki je bila zgrajena leta 1965, za svoje diplomatsko predstavništvo uporabljala Srbija. V prvem in drugem nadstropju so poslovni prostori, v drugem nadstropju je tudi stanovanje za zaposlene. V tretjem nadstropju pa je rezidenca, velika 300 kvadratnih metrov. Objekt je bil nazadnje prenovljen, preden so začeli veljati novi protipotresni standardi leta 1981, in ga je zato treba porušiti.
Prodaja nepremičnine v Tokiu je po navedbah MZZ velik uspeh držav naslednic, ki so po prodaji rezidence nekdanje SFRJ v New Yorku maja lani tako skupaj prodale drugo nepremičnino. Prodajajo še diplomatske nepremičnine nekdanje SFRJ v Bonnu, Bernu in New Yorku. Postopki so v teku, države so že dobile nekaj ponudb, ki pa jih še pregledujejo.
Ocenjujejo, da proces sukcesije na področju delitve diplomatskega premoženja v zadnjih treh letih napreduje zelo dobro. Slovenija je v postopkih zelo angažirana, saj je pobudnica aktivnosti in intenziviranja procesa. V tem času je Slovenija prevzela še šest nepremičnin nekdanje SFRJ, in sicer po dve v Braziliji in Tanzaniji ter po eno v Maliju in Maroku. Že v letih od 2001 do 2013 je sicer prevzela nepremičnine v Washingtonu, Celovcu, Milanu in Rimu.
Od skupnih prodaj nepremičnin v New Yorku in Tokiu je skupaj dobila več kot tri milijone evrov. Od prodaje nepremičnine v Milanu, ki jo je pridobila iz naslova nasledstva, je Slovenija v letu 2017 prejela 4,87 milijona evrov kupnine, so še pojasnili na MZZ.